Kaj za pusta jedo drugi?

Karnevali, posvečeni prebujajoči se pomladi, po vsem svetu privabljajo veseljake, ki uživajo v rajanju in sladkih dobrotah.

Mojstri pustnega rajanja so seveda v vroči Braziliji, kjer karneval pospremijo z večjimi količinami znamenitega koktajla caipirinha, čokoladnimi kroglicami, ki jim pravijo brigadeiros, in barvitimi grižljajčki quindim iz rumenjaka, sladkorja in kokosa. Na drugem koncu oceana si temperamentni Španci privoščijo torrijas, čisto svojo različico opečenca, znamenite churros, ki jih pomakajo v najrazličnejše sladke omake, v toplem Santa Cruzu na otoku Tenerife pa pust pospremijo z leche frita iz ‘ocvrtega’ sladkanega mleka s sladkorjem, cimetom in limonovo lupinico.

Recept za buñuelos de viento, ki spominjajo na naše miške, si delijo s Francozi, ki jim pravijo pets de nonne, nunski napihnjenci. Poleg teh francoski mardi gras, mastni torek, spremljajo vaflji ter ocvrte blazinice, imenovane beignets ali ganses, ki so stalnica niških praznovanj. Po vsej Franciji, pa tudi drugod po svetu, v teh dneh tradicionalno pojedo tudi veliko palačink. Tradicija izvira iz obdobja, ko so za post veljala strožja pravila in je bilo treba pred njegovim začetkom porabiti tudi vsa jajca in mleko.

Nemci se pustovanja lotijo bolj zadržano, s prestami in skodelico kuhanega vina, na hladnem severu – na Danskem, Švedskem, Finskem, Norveškem, Islandiji, v Estoniji in Latviji – pa pustni čas zaznamujejo najrazličnejši kolački s sladkimi polnili in oblivi, ki še najbolj spominjajo na naše princeske. Pravijo jim semla, vastlakukkel, laskiaispulla, vēja kūkas ali fastelavnsbolle, z razmahom sodobnih butičnih pekarn pa so nedavno doživeli nov razcvet in s pestrimi dodatki postali priljubljena stalnica v zimskem času. Kolačkom družbo delajo flancati, ki jih na severu poimenujejo klenät, kleinur, klena ali fattigmann.

Ob omembi karnevalov seveda ne moremo mimo Benetk in drugih italijanskih mest, katerih ulice v tem času napolnijo zakrinkani preganjalci zime. Ti se sladkajo s flancati, ki jim tam pravijo chiacchiere, frappe ali cenci, pa prav posebnimi miškami, ki jim v Benetkah pravijo fritole veneziane, drugod pa struffoli. Od naših se razlikujejo v dodanem rumu, pinjolah in rozinah, pogosto pa jih postrežejo z vaniljevim prelivom ali jajčno kremo zabaglione. Italijanska pustna posebnost so tudi tortelli dolci, pečeni žepki s sladkim polnilom. Če boste v času karnevala v Neaplju, pa nikar ne spreglejte rahle in slastne torte migliaccio iz rikote in limon.