Katere tri asociacije se vam utrnejo ob besedah Vipavska dolina? Mini anketa med ožjim krogom mojih znancev (ki sicer analitično ni referenčna, a za potrebe uvodnika popolnoma zadostuje) je pokazala, da najpogosteje pomislijo na burjo, vino, razgled z Nanosa, češnje, s kamni obložene strehe, vas Goče in izraz slovenske Benetke. Moje tri asociacije so (doslej bile) Tomaž Kavčič, Cejkotova domačija na Gočah in prijatelj Jernej s Planine – če bi res morala izbrati samo prve tri.

Naključje je želelo, da mi je prejšnji mesec vsakih nekaj dni na uho prišla Vipavska dolina. Konec aprila sem na mizo dobila zanimiv članek o dveh vipavskih vinskih posebnostih, pineli in zelenu, ki sta ga strokovnjaka z Univerze v Novi Gorici napisala za to številko revije. V začetku maja smo se na novinarski turi po Vipavski dolini zapeljali z vinskim vlakom, novo turistično pridobitvijo, na kateri med potjo po stari železnici spoznavate vinarje in okušate njihova vina. Le nekaj dni kasneje je chef Tomaž Kavčič povabil na dvorec Zemono, kjer so predstavljali vina z Balkana. Teden zatem je v dvorcu Lanthieri v Vipavi potekal zaključni dogodek festivala Okusi Vipavske, ki je že ves mesec s posebnimi meniji obiskovalce vabil v lokalne gostilne. Del festivala je bila tudi vodena vinska degustacija, na kateri smo pod vodstvom Roberta Gorjaka okusili in primerjali 18 vipavskih vin. Zanimanje je bilo veliko, delavnica pa razprodana. Maja se na Vipavskem res veliko dogaja!

Ta uvodnik zato z veseljem namenjam Vipavski dolini. Pogumni posamezniki in organizacije so pred leti tu prepoznali številne neizkoriščene potenciale za razvoj prijetnega kulinaričnega turizma. Ključ do uspeha je bila kombinacija tesnega sodelovanja med turističnimi in razvojnimi agencijami, nekaj evropskih sredstev in povezovanje turizma s kmetijstvom. Danes Vipavska dolina ni več destinacija za enodnevni obisk, zlahka jo odkrivamo dan za dnem: na voljo so degustacije vipavskih vin v kleteh, kjer z burjo prepihanega vipavskega pršuta in domačega kruha ne zmanjka zlahka, spoznavanje oljkarjev in sadjarjev, obisk turističnih kmetij, ki so nadgradile tradicijo osmic, domiselni vodeni ogledi, na katerih se kulturna dediščina prepleta z enogastronomijo in številni okusni dogodki. Na Vipavskem imajo tudi dve restavraciji z Michelinovo zvezdico (restavracija Dam in Gostilna pri Lojzetu) in navdušujoče slovenske sire Golden ring, ki zorijo v opuščenih rovih italijanske karavle. Največ pa velja pristen stik z domačini in iskreno gostoljubje.

Po tako aktivnem vipavskem maju se je nabor mojih asociacij precej razširil.