Kostanj
Shranjevanje, peka, kuhanje in lupljenje
piše: Urška Petelin
Članek je objavljen v reviji Dober tek, november 2013
Čeprav se je sezona nabiranja kostanja začela že konec septembra, lahko kostanje še do novembra iščemo v višje ležečih gozdovih. Ker kostanj ni občutljiv in se preprosto skladišči, je na trgovskih policah in pri uličnih prodajalcih na voljo do februarja. Dobro je vedeti, kako kostanj shranimo, kako ga zarežemo, kako spečemo ali skuhamo in kako kostanj najlaže olupimo.
Nabiranje kostanja je eno najlepših jesenskih opravil, pri katerem lahko sodeluje vsa družina, še lepše pa je, ko pravkar pečeni kostanji poskakujejo iz roke v roko, da bi se čim prej ohladili. Če smo se pečenega in kuhanega kostanja že do sitega najedli, lahko pride ta mesec na vrsto nadgrajeno kostanjevo kulinarično ustvarjanje! (recepti spodaj)
Najokusnejši kostanji so maroni, ki se od navadnega kostanja razlikujejo po tem, da so večji, slajši in je v bodičasti ježici le en plod, medtem ko so v ježici navadnega kostanja lahko tudi do tri drobnejša jedrca.
Prebiranje kostanja
Med nabiranjem ali pred shranjevanjem kostanj pregledamo in poškodovane plodove zavržemo. Lupina mora biti napeta in brez črnih luknjic, ki pomenijo, da je kostanj črviv.
Kostanje stresimo v vodo: zdravi potonejo, črvivi plavajo na vodni gladini.
Shranjevanje kostanja
Nabrani kostanj lahko dva tedna hranimo na hladnem, tudi v hladilniku, vendar ne v plastični vrečki. Če naberemo več kostanja, kolikor ga lahko porabimo, ga lahko svežega ali pečenega tudi zamrznemo. Svežega pred zamrzovanjem zarežemo. Kostanj lahko zamrznemo tudi v obliki kostanjevega pireja: kostanj skuhamo, ga olupimo in z malo mleka ali sladke smetane pretlačimo v pire.
Kostanj, ki ga dan ali dva sušimo, je slajši, ker se del škroba spremeni v sladkor. Tudi lupi se laže.
Kostanje lahko shranimo tudi tako, da jih vložimo v sirupu z vaniljinim strokom ali iz njega pripravimo marmelado.
Peka kostanja
Čeprav malokdo ve, lahko zrel kostanj jemo tudi surov. A ker ima surov plod oster okus, ga običajno raje toplotno obdelamo. Pred peko ali kuhanjem vsak plod z ostrim koničastim nožičem prečno zarežemo na izbokli strani (na »trebuščku«), da ga med peko ne bi razneslo in da ga kasneje lažje olupimo.
Kostanj lahko pečemo na žerjavici ali na kuhinjskem štedilniku v posebni ponvi z luknjičastim dnom (ali stari ponvi, ki nam je ni žal) ali v litoželezni ponvi. Vanjo nasujemo le toliko kostanja, da je dno prekrito. Med peko kostanj večkrat premešamo.
Kostanj v pečici pečemo na najvišji temperaturi in na najvišjem vodilu. Pekač obložimo s papirjem za peko in kostanj pred peko poškropimo z vodo.
Kostanj pečemo približno 20 minut.
Kuhanje kostanja
Kostanj skuhamo tako, da neolupljene plodove zarežemo po “trebuščku” in stresemo v hladno vodo, po želji dodamo ščepec soli ali sladkorja, in kuhamo 40 minut, nato pa jih še vroče z majhnim nožkom olupimo.
Lupljenje kostanja
Pečen kostanj
Pečen zarezan kostanj laže olupimo, če še vročega zavijemo v časopisni papir, ali še bolje, v vlažno krpo, in ga nekaj minut pustimo zavitega, nato pa ga olupimo s prsti.
Kuhan kostanj
Kuhan kostanj olupimo z majhnim nožkom. Lažje gre, če je kostanj še vroč.
Ker je lupljenje večje količine kuhanega kostanja za slaščice ali pire zamudno, predlagamo preprostejši način:
kuhanemu kostanju odrežemo celo svetlo liso, s katero se je držal ježice, ga položimo z odrezano stranjo v stiskalnico za česen in ga preprosto iztisnemo iz lupine.
Lupljenje kostanja za uporabo v jedeh
Če je kostanj sestavina druge jedi, ki jo potem, ko dodamo kostanj, še naprej toplotno obdelujemo, je bolje, da kostanj ni preveč kuhan ali pečen, ker bi sicer v jedi razpadel. V tem primeru lahko kostanj z zarezano lupino le na hitro ocvremo in nato lažje olupimo ali pa ga neolupljenega stresemo v lonec z vrelo vodo in pustimo vreti približno 7 minut; nato ga odcedimo in stresemo na kuhinjsko krpo. Ko je dovolj ohlajen, mu z ostrim nožem odstranimo zgornjo trdo lupino in spodnjo membrano. To opravilo je lažje, če lupimo še vroče kostanje, zato uporabimo kuhinjske rokavice. Če se kostanji še vedno težko lupijo, jih damo za kakšno minuto v mikrovalovno pečico.
Kostanj v kulinariki
V glavnih jedeh lahko kostanj zamenja krompir in druge močnate priloge, dodajamo ga lahko juham in obaram, s kostanjem lahko nadevamo perutnino, ga pretlačimo v slan ali sladek pire, ga uporabimo v tortah, narastkih, kremah, pudingih, štrukljih, sladoledih in preostalih sladkih dobrotah.
Iz enega kilograma kostanja dobimo približno 80 dag mesa.
Iz posušenega olupljenega kostanja meljejo tudi moko, ki je primerna za peko kruha ali sladic. Posebna specialiteta je glaziran kostanj: najpreprosteje ga pripravimo tako, da v ponvi rahlo karameliziramo sladkor, dodamo olupljen kuhan kostanj in dobro premešamo; po potrebi dodamo malce vode. Kostanj se odlično poda tudi k martinovi gostiji – kot nadev ali priloga ob goski ali rački.
Recepti:
Kostanj v pomarančnem sirupu z likerjem
Kostanjeva juha s portskim vinom
Polnjeni ohrovtovi listi z rižem in kostanjem
Skutni cmoki s kostanjem in suhimi slivami
Kostanj v vaniljevem sirupu s konjakom
Zanimivost
Prodajalci kostanja se strokovno imenujejo kostanjarji in prav slovenski kostanjarji so pred prvo svetovno vojno na Dunaju, v Trstu in Budimpešti sloveli po najboljših in najlepše pečenih kostanjih.
© Salomon d. o. o., 2024.
Vse pravice pridržane.
Revija Dober tek je odlična kulinarična revija s preizkušenimi recepti. Eno najbolj branih kulinaričnih revij v Sloveniji sta leta 1995 ustanovila Darko in Zdenka Petelin, danes pa njuno tradicijo nadaljuje hči Urška Petelin, ki z zavzeto ekipo vsak mesec poskrbi za svežo zbirko receptov in obilico pestrih vsebin za sladokusce. V uredništvu revije Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov.
Uspešno sodelujemo tudi s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte in tematske publikacije, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.