Jetra so tista drobovina, ki jo pripravljamo najpogosteje – lahko v glavni vlogi ali pa v kombinaciji z drugimi vrstami drobovine ali z mesom. Vsebujejo veliko železa ter vitaminov A, B1, B2, B12, C in D. Čeprav imajo veliko koristnih hranil, pa jih velja uživati zmerno, saj so organ, ki odstranjuje strupene snovi.

Jetra lahko pražimo, pečemo, dušimo ali cvremo, užitna so tudi surova (Libanonci poznajo nekakšen jetrni sašimi). Pogosto iz njih pripravljamo klobase, paštete in namaze, med katere sodi tudi znamenita francoska jed foie gras iz jeter pitanih gosi. Najbolj cenjena so telečja jetra, pripravljamo pa tudi goveja, svinjska (ta so recimo na Havajih tradicionalna silvestrska jed), jagnječja, divjačinska in perutninska, najpogosteje piščančja, Francozi pa ne morejo brez gosjih.

Jetra mlajših živali so prehransko bolj kakovostna in svetlejše barve. Ker se hitro pokvarijo, jih uporabimo že na dan nakupa, do uporabe pa jih shranimo v najhladnejšem delu hladilnika. Zaradi malce kremaste konsistence in značilne arome se jetra lepo ujamejo s svežim in suhim sadjem, hrustljavo zelenjavo in oreški. Pred uporabo jih moramo dobro očistiti, solimo pa jih šele po kuhanju oziroma pečenju, saj bi sicer postala žilava in suha. Če jih pred uporabo namočimo v mleko, so še posebno nežna in mehka.

Katera jetra izbrati?

Telečja jetra so svetlo rjave barve, v prerezu so gladka in so posebno nežna. Bogata so s kalijem, cinkom, železom, vitamini C, E, B3 in B12. Tako kot druge vrste drobovine vsebujejo več holesterola kot meso, vendar jih zdravi ljudje brez pomisleka lahko uživajo enkrat na teden. Pri boleznih ledvic in putiki jih ni dobro uživati, prav tako ne v nosečnosti, zlasti v prvem tromesečju, saj lahko velika količina vitamina A škoduje zarodku!

Telečja jetrca z gobami na popečenem kruhu

Goveja jetra so zelo velika, krepka, rdečkasto rjave barve in bolj ali manj grenijo, saj je v njih zaradi velikosti precej žolča. A kar zadeva okus, to ni nujno slabo, saj imajo zaradi tega značilno aromo, ki jo marsikdo ceni.

Jetra s slanino in čebulo

Svinjska jetra so temno rjava, v prerezu bolj groba, malce porozne konsistence in zelo krepkega okusa. Vsebujejo veliko vitaminov A, C in skupine B ter številne minerale, zlasti železo, a ob tem tudi veliko purinov in več holesterola kot drugi deli svinje. Kdor ima torej težave s povišanim holesterolom in putiko, naj se svinjskim jetrom rajši izogiba. Sveža svinjska jetra imajo malce vlažno, bleščečo površino, svežo barvo in nevtralen vonj.

Svinjska jetra z gobovim ragujem

Od perutninskih jeter najpogosteje pripravljamo piščančja, ki so precej majhna in zelo izrazitega okusa. Imajo malo maščobe, vsebujejo pa folno kislino, železo, veliko beljakovin, vitamine A, C in E ter minerale kalij, magnezij, natrij in cink, po drugi strani pa tudi purine in holesterol. Tako kot pri piščančjem mesu obstaja tveganje za salmonelo. Poleg piščančjih jeter pripravljamo tudi puranja, račja in gosja.

Parfe iz piščančjih jeter z rozinami
OZNAKE
O hrani
Deli