Pust polnih ust!
piše: Urška Petelin
Članek je objavljen v reviji Dober tek, marec 2011
Ko po mestnih ulicah z vseh pekarn zadiši po krofih, vemo, da bomo prej ali slej srečali skupino klovnov, princesk, dvonožnih mačk, popačenih znanih osebnosti in neizprosnih kurentov. Danes skoraj nihče več ne pomisli na religiozne, kaj šele poganske korenine pustnega obdobja, saj večini pust pomeni predvsem čas karnevalov in maškarad. Mnoge bralke in bralce naše revije v tem času muči vprašanje, kaj dobrega bi tokrat ponudili za pusta hrusta – tradicionalne krofe, morda krhke flancate in sladke miške ali pa kaj izvirnejšega, morda celo slane miške. Pustni krofi so nenavaden fenomen, saj jih z užitkom jedo tudi tisti, ki nanje med letom niti ne pomislijo. Krof je med letom pač samo krof, za pusta pa postane pustni krof in takrat je preprosto treba pojesti vsaj enega. Zato jih seveda tudi mi nismo mogli kar obiti.
Pust je obdobje od katoliškega praznika svetih treh kraljev do pustnega torka. Največji mejniki pustnega časa so trije: debeli četrtek, ki pomeni uvod v pustna rajanja in mora na jedilniku biti svinjsko meso, lahko pa se ocvrejo tudi že prvi »poskusni« krofi, flancati in miške, sledi pustna nedelja, ki se ponekod imenuje tudi mastna nedelja ali debelnica, ker naj bi se takrat mize kar šibile pod težo slastnih jedi, in za konec slavni pustni torek, ko si lahko damo duška in za en dan postanemo tisto, kar smo si vedno želeli ali pa česar smo se od nekdaj bali. Na »dan norcev« je vse dovoljeno, tudi prenajedanje s špehovko in toplimi krofi, polnimi marmelade, pa čeprav nas bodo pozneje morda skelele številke na tehtnici. S simboličnim zažigom pusta preženemo zimo in se veselimo pomladi, z malo manj simboličnim kulinaričnim uživanjem ob pustnih dobrotah pa si naredimo zalogo za obdobje, ki prihaja. Pustnemu torku namreč sledijo (vsaj tradicionalno) bolj žalostni dnevi za kulinariko, saj naj bi se na pepelnično sredo začel štiridesetdnevni post, ki se konča ob veliki noči. Tudi zato je datum pustnega torka odvisen prav od datuma velike noči, ta pa od prve spomladanske polne lune.
Poimenovanje »pust« je po nekaterih virih v etimološki povezavi s postom v smislu »pustiti meso«. Podobno naj bi nastala tudi beseda karneval, in sicer iz italijanskega »carne levare« (opustiti meso). Pa čeprav za pust velja ravno obratno in pravzaprav pomeni popolno nasprotje postnega časa. Francozi pustni torek imenujejo »mardi gras« ali mastni torek, tudi pri Italijanih ima »martedi grasso« enak pomen, Angleži pa so ga poimenovali »shrove tuesday« ali torek, ko se odpuščajo vsi grehi. V mnogih deželah, predvsem angleško govorečih in v predelih Španije, je pustni torek znan tudi kot dan palačink, saj naj bi se z njimi razvajali še zadnjič pred začetkom posta, ko so bila jajca, mleko, mast in sladkor med prepovedanimi sestavinami.
Ljudski rek pravi: »Kdor bo za pusta lačen, bo vse leto stradal,« tega pa si resnično ne moremo privoščiti. Preden zažgemo pusta, se zato do sitega najejmo krofov!
Sledite nam
