Oljčna olja, ki so na voljo v večini trgovin, so mešanice olj z različnih območij, primerna pa so za vsakodnevno rabo – pripravo marinad, omak, v katerih okus olja ne prevladuje, pa tudi za cvrenje pri nižjih temperaturah. Vsekakor pa se tu in tam splača več časa (in denarja) nameniti izbiri več vrst domačega, kakovostnega olja, ki ga je najbolje uporabljati hladnega, skoraj kot začimbo ali za popestritev preprostih receptov, pri katerih bo odigralo glavno vlogo. V kakovostno oljčno olje bomo pomakali kruh, ga kapali po paradižniku, mladem siru ali pa ga skupaj s parmezanom dodali testeninam ali polenti, ob tem pa nam bo srce popevalo od sreče.

Pri nakupu nam bosta pomagala vonj in okus, zato se v nakup ne pustimo prepričati, preden olja ne pokusimo. Najprej naj nas vodi vonj – dobro oljčno olje je tisto, ki diši po oljkah. To je pravi kazalnik njegove sadežnosti. Vsi drugi vonji so drugotnega pomena, večinoma odvisni od sorte oljk – pri nekaterih bomo zaznali vonj po sveži travi, druga nas bodo spomnila na zrele paradižnike, papriko pa morda na artičoke ali kakšen sadež. Vonj (pa tudi morebitne napake) oljčnega olja bomo najbolje zaznali, če bo olje ogreto na 28 °C, zato je posodico z oljem priporočljivo nekoliko pogreti v dlaneh.

Najpomembnejše je, da izberemo takšno olje, ki nam je všeč, po enakem merilu pa se ravnamo tudi pri okusu. Če nam niso všeč pikantna in grenka oljčna olja, bomo pač izbrali bolj nežna. Predvsem pa:

  • Ne kupujmo olja v prozornih posodah, saj UV-žarki negativno vplivajo na njegovo kakovost. Izberimo vsaj takšna, zavita v aluminijasto folijo, ali pa tista v temnih steklenicah in kovinskih kanticah.
  • Zelo pomemben je podatek, do kdaj pridelovalec zagotavlja kakovost olja. Rok trajanja oljčnega olja je ob pravilnem skladiščenju približno 18 mesecev. Če na embalaži na primer piše, da bo rok potekel čez nekaj mesecev, je zelo verjetno, da je olje že manj kakovostno. Idealno bi bilo tudi, če bi bila na embalaži navedena letnica, ko so oljke obrali.
  • Olje nikoli ne sme biti žarko oziroma imeti žaltavega vonja ali okusa.
  • Izogniti se moramo tudi nakupu tako imenovanega pregretega olja – gre za poseben grenkoben okus, značilen predvsem za nekatera olja iz Dalmacije, do katerega pride, če oljk ne predelajo v olje takoj po obiranju in med čakanjem začnejo plodovi fermentirati sami.
  • Tudi vonj po kislem velja za napako – v takšnem olju so namreč ostale snovi, ki tja ne spadajo.
  • Pozorni moramo biti še na količino usedline, imenovane morklja – vsako sveže olje je sprva nekoliko motno in s tem ni nič narobe, veliko usedline nakazuje na to, da olja niso filtrirali in pretakali. Nekaterim je ta usedlina sicer všeč, vendar je morda v njej ostala tudi kakšna škodljiva snov, ki bi jo s filtriranjem oz. pretakanjem sicer izločili.
  • Pri oljčnem olju iz tujine, kjer oljke pustijo na drevesih čez zimo in jih obirajo šele spomladi, se lahko pripeti, da ima olje priokus po mokrem lesu – to pomeni, da so oljke med zimo zmrznile.
OZNAKE
O hrani
Deli