Kako dobro poznate rastlinske napitke?
piše: Barbara Slivnik
Članek je objavljen v reviji Dober tek, Januar 2024
Januarja bomo obeležili veganuar, projekt, ki so ga pred leti začeli izvajati v Veliki Britaniji, nato pa se je s podobnimi iniciativami naglo razširil po vsem svetu. S sledenjem prehranskim in okoljevarstvenim smernicam udeležence spodbuja, da s svojih jedilnikov v čim večji meri izključijo živalske izdelke. Kaj ko bi poskusili še vi?
Morda lahko za začetek uvedete čisto majhno spremembo in mleko v jutranji kavi zamenjate z rastlinskim napitkom.
Rastlinski napitki – sojini, ovseni, riževi, kokosovi, mandljevi, pa tudi pirini, kvinojini, ajdovi in drugi – so se že dodobra zasidrali v naših hladilnikih kot odlična popestritev napitkov, slaščic, pa tudi nekaterih slanih jedi. Zanje se ljudje odločajo iz najrazličnejših razlogov. Številni jih uporabljajo kot alternativo mleku zaradi alergij, intolerance na laktozo ali občutka, da mleko njihovemu telesu ne ustreza. Seveda se za rastlinske napitke odločajo tudi vegetarijanci in vegani, predvsem iz etičnih razlogov, in ker želijo s tem prispevati k varovanju okolja. Nekaterim pa je preprosto všeč okus.
Zakaj rastlinskim napitkom ne smete reči mleko?
Po uradni definiciji je mleko čist, nespremenjen, svež izdelek, dobljen s popolno in redno molžo zdravih in pravilno krmljenih krav, ki mu ni nič dodano ali odvzeto. Če je mleko pridobljeno od druge živali, mora to biti navedeno v imenu (ovčje, kozje). Ravno zato bi bilo rastlinske napitke neprimerno imenovati sojino, ovseno, riževo ali katero drugo mleko. Leta 2017 je temu pritrdilo tudi Evropsko sodišče in od takrat velja, da so zaradi zagotavljanja transparentnosti izdelki, imenovani mleko, maslo, sir in smetana, lahko le živalskega izvora.
Bogat vir vitaminov in mineralov
Rastlinske napitke pridobivamo z ekstrakcijo semen ali plodov rastlin s pomočjo vode. So bogat vir vitaminov in mineralov, vsebujejo pa manj maščob in več vlaknin. A vendar je treba biti pri izbiri rastlinskih napitkov pozoren na veliko vsebnost sladkorja, sploh če je ta dodan pozneje. Pazljivost ne bo odveč tudi pri izbiri napitkov z dodanimi sintetičnimi vitamini in minerali, emulgatorji in drugimi manj zdravimi dodatki. Zdrave in okusne rastlinske napitke lahko brez večjih težav pripravite tudi sami doma. Izbrane oreške, na primer mandlje, čez noč namočite v vodi. Zjutraj jih sperete, olupite in zmeljete z zmogljivim mešalnikom. Prek sterilne gaze tekočino nato precedite v kozarec, na koncu pa iz gaze iztisnete še preostalo količino.
Za začetnike
Če z rastlinskimi napitki še niste na ti, jih boste najlažje spoznali z uporabo v jutranji kavi, kakavu ali zmešančku. Za spremembo jim dodajte katerega od rastlinskih napitkov, ki se vam zdi zanimiv. Hitro boste opazili, da je najbolj nevtralnega okusa ovseni napitek, ljubitelji pene pa se boste najverjetneje spoprijateljili s sojinim ali mandljevim, saj se zaradi večje vsebnosti maščob in beljakovin lepše spenita.
Naši najljubši recepti
© Salomon d. o. o., 2024.
Vse pravice pridržane.
Revija Dober tek je odlična kulinarična revija s preizkušenimi recepti. Eno najbolj branih kulinaričnih revij v Sloveniji sta leta 1995 ustanovila Darko in Zdenka Petelin, danes pa njuno tradicijo nadaljuje hči Urška Petelin, ki z zavzeto ekipo vsak mesec poskrbi za svežo zbirko receptov in obilico pestrih vsebin za sladokusce. V uredništvu revije Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov.
Uspešno sodelujemo tudi s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte in tematske publikacije, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.