Hrana in ljubezen

Valentin je eden od prvih spomladinov, ki naznanjajo bližajoči se konec zime in s to povezanih neprilik. Je eden od praznikov med januarjem in majem (vincencijevo, valentinovo, pust, gregorjevo, urbanovo), ki napovedujejo prebujanje narave s ptičjim ženitovanjem. Tradicija, povezana s hrano, nas za valentinovo ponese na severovzhod Slovenije, kjer še danes pričajo o ptičjem gostüvanji. Ptičja svatba, ki jo lahko zagleda le tisti, ki si v mrzlih dneh upa do bližnjega grmovja odpraviti bos, razveseli številne otroke. Na vejah jih v posebnih košaricah ali vrečicah pričakajo dobrote, kot so povitice, gibanice, cvrtje, meso, pa tudi kakšen barilček vina za odrasle se najde. Posebno znane so pogačice, ki so jih na Razkrižju in okolici Ljutomera babice in mame za otroke skrivaj pripravljale na predvečer praznika. Nekateri starejši trdijo, da ptice s tem darom ljudem povrnejo hvaležnost za zrna, ki so jim jih trosili pozimi. Vidite, kako se dobro z dobrim vrača in kako se znova izkaže, da se hrana, ki jo med seboj delimo, vrača tudi z ljubeznijo.

Mnogi ljubezenski kruhki so kot skrivno sestavino vsebovali tudi poper, ki naj bi zanetil mlado ljubezen.

Razkriške pogačice pa niso edini ‘prehranski’ simboli ljubezni v naši tradiciji. Dekleta in fantje so si pri nas med seboj tudi ob drugih priložnostih v znak ljubezni podarjali drobne darove. Med bolj znanimi so zagotovo izdelki iz lecta, pa tudi druge vrste peciva, ki jim pravimo podobnjaki. V Dražgošah so dekleta fantom podarjale medene kruhke v obliki srca in zvezde, najljubšemu pa so podarile poseben krajček. Za izkazovanje naklonjenosti so bili priljubljeni tudi izbrano okrašeni pirhi iz kvašenega testa v obliki jajca ali romba, povezani s povedno simboliko plodnosti. Mnogi ljubezenski kruhki so kot skrivno sestavino vsebovali tudi poper, ki naj bi zanetil mlado ljubezen. Na Tolminskem so dekleta za izbrance pripravljala potičke, na Goriškem v Štmavru pa valentinovo še danes obhajajo s posebnimi cvrtimi štruklji. Z večno ljubeznijo so seveda tradicionalno po Sloveniji povezane čudovite ženitovanjske pogače, s katerimi so na svatbah tudi plesali, in štajerski bosmani, s katerimi so mlade žene v nov dom prinesle srečo. Zaljubljeni pastirji pa so si v dolinah z izbrankami od nekdaj izmenjevali trniče in ožemčke, sirčke iz sladkega mleka.