Grad Otočec

Zapisana zgodovina gradu sega v 13. stoletje, ko so v njem živeli plemiči de Werde, imenovani tudi vitezi Otoški. Legenda pravi, da grad sprva ni stal na otoku, temveč na desni strani reke, pozneje pa naj bi dal eden izmed graščakov zaradi zaščite pred sovražniki odkopati del zemljišča in tako svoj grad postavil na otok. Grad je v stoletjih spreminjal svojo podobo, bil med drugo svetovno vojno požgan, in ko so ga leta 1958 obnovili, so ga zaradi njegove vse večje priljubljenosti in priročne lokacije na polovici poti med takrat zgrajeno cesto Ljubljana–Zagreb namenili gostinstvu. Prišel je v last Term Krka in kmalu dobil ime Hotel Grad Otočec. Kar petdeset let se je uspešno boril z zobom časa, leta 2008 pa dočakal ponovno prenovo. Ker na sestavine iz okolja ne stavijo le v grajski restavraciji, temveč je s tako filozofijo prežeto vse grajsko poslopje, so ob prenovi grajskih prostorov tudi kamen in orehov les poiskali v okolici. Kot pravi vodja kuhinje Restavracije Grad Otočec Dejan Pavlič: »Pri nas je poudarek na Dolenjski na krožniku, nad krožnikom in pod krožnikom!«

Kulinarična vizitka

Tudi pri osebju v kuhinji ni nič drugače, saj so skoraj vsi doma v okolici in nekateri tu zaposleni že toliko časa, da z gradom dihajo in mu vdihujejo dušo. Ne želijo, da bi bil Grad Otočec le še eden izmed hladnih, pustih gradov, ki obiskovalcem delujejo kar malo zastrašujoče, še posebno, kadar vidijo zapis »vrhunska restavracija «. Ne, Grad Otočec je topel in prijeten. Posedati na sončni grajski terasi je čisti užitek. In prav nič ne bo narobe, če pridete le na priljubljen borovničev zavitek in sprehod po grajskem parku ali poletni popoldanski klepet ob sorbetu na vrtni terasi. Če pa se boste odločili preizkusiti grajsko kulinariko, vam ne bo žal. Restavracija Grad Otočec je članica kulinaričnega združenja Chaîne de Rôtisseurs, najstarejšega mednarodnega združenja za umetnost kuhanja in kulturo pitja vina ob upoštevanju etnoloških posebnosti regije. Njena filozofija je ohranjanje nekoliko posodobljene kulture dolenjske kuhinje in uporaba domačih sestavin iz okolice. »Pozimi je žal treba sestavine poiskati tudi drugje, v teh najlepših mesecih v letu pa od okoliških kmetov nabavimo vse, kar imajo na vrtovih in njivah. Spomladi je res veliko možnosti, vse cveti, vse je na izbiro!« Dejan Pavlič je v Restavraciji Grad Otočec zaposlen že osem let, pred dvema letoma pa je prevzel vlogo vodje kuhinje. Pravi, da je degustacijski meni pravzaprav njegova vizitka, saj z njim najbolje predstavi svoj odnos do kulinarike. Letos mu jo je nekoliko zagodlo vreme, zato se je zimski degustacijski meni na jedilnem listu zadržal precej dlje, kot je bilo predvideno. Spomladanski meni bo tako veljal le dober mesec, do začetka junija. Kakšna smola za kuharja, katerega najljubši letni čas je prav pomlad! »Lani je bil spomladanski meni na jedilnem listu zapisan že pred dobrim mesecem, letos pa smo neskončno dolgo čakali na čemaž in regrat, ki odpreta pomladno kuharsko sezono. Zdaj pa bo vse naenkrat zraslo, vse bo na kupu,« se malce pritoži. Kljub temu je samozavestno sprejel izziv, ki mu ga je postavila narava, in v pomladni degustacijski meni združil znanilce pomladi z znanilci poletja.

Kot dobrodošlica so na mizi koruzne bombetke iz krušne peči in čemažev namaz. Sledi dimljena postrv s šparglji na maslenem pšeničnem zdrobu, s kaviarjem rdeče postrvi in trobenticami, ki jih je nabral tik pred našim prihodom. »Zbudil sem se in si rekel, super, sonce! Ponje sem šel čez reko, tja gor na travnike tik ob gozdu,« nam s prstom pokaže proti hribu na drugi strani Krke. Nabira tudi čemaž, koprive in regrat, nekaj sestavin pa prinesejo kuharice, ki imajo doma kmetije in zeliščne vrtove. Špargljem in postrvi na degustacijskem meniju sledi čemaževa kremna juha z dehidriranim makovim kruhom, nato domači ravioli, nadevani s telečjimi ličnicami, na koprivini kremi. Za predah pred glavno jedjo je Dejan običajni sorbet nadomestil s hladnim bezgovim čajem in želejem iz žganja viljamovk, ki brbončice pripravita na jagnječji hrbet s sezamom in rožmarinom. Ob njem ponudi topinamburjev kipnik in mladi grah na korenju, narezanem tako tanko, da se imenuje kar korenčkova slamica. Pred sladico pride na vrsto še staran kozji sir z okoliške kmetije Gorišek z žličko akacijevega džema. Sladko plat pomladi na meniju zastopata jagoda in rabarbara, ki degustacijo zaokrožita s pito in domačim jagodnim sladoledom. Vse to je vizitka Dejana Pavliča. »Zaželeno je, da si gostje za degustacijski meni vzamejo čas, se vmes morda sprehodijo po grajskem dvorišču in predvsem, da uživajo v danem trenutku. Ker želimo, da prek degustacijskega menija spoznajo nas in našo filozofijo, s ceno nismo hoteli pretiravati – zdi se mi, da je 55 evrov primerna cena, vendar pa lahko gostje izberejo tudi le posamezne hode, tako da se čisto za vsakega kaj najde,« razloži Dejan. »Vina, predlagana ob hodih, so skrbno izbrana in izključno slovenska. Od tega ne odstopam,« doda.

Poleg sezonskega degustacijskega menija in stalne ponudbe à la carte, na kateri sta njihov zaščitni znak divjačina in (v slovenskih restavracijah žal (pre)redko prisotne) sladkovodne ribe, ponujajo tudi poslovni meni, dnevni meni in seveda poročni meni, ki ga uskladijo s srečnim parom …

Vzamem!

S prihodom pomladi, časa zaljubljencev, zarok in porok, grajsko poslopje zaživi v vsem svojem sijaju. Večina Slovencev pri omembi Gradu Otočec najprej pomisli prav na poroko, saj je grajsko vzdušje kot ustvarjeno za izpovedovanje zaobljub, otok pa prežet z romantiko in zato priljubljen cilj mladoporočencev. »Res je, Slovenci nas spoznavajo predvsem prek porok. Pa tudi vedno več tujcev se poroča tu. Najlepše so poroke na prostem; pri okljuku reke Krke je slavolok, kjer se odvije civilni poročni obred in nastanejo lepe fotografije s Krko in gradom v ozadju, nato pa se svatje prestavijo bodisi v intimno vzdušje grajske restavracije ali grajske terase, bodisi pod šotor v grajskem parku,« nam pove Vida Trenz, ki na gradu skrbi za organizacijo porok. Največ dela ima v pomladnih in poletnih mesecih, ko so tu poroke na sporedu vsako soboto, pa tudi ob kakšnem drugem dnevu. »Vsi zaposleni se zavedamo, da je poroka eden najpomembnejših dogodkov v življenju, zato poskrbimo za vsako podrobnost in poskušamo upoštevati prav vse želje mladoporočencev. Organizacija je včasih kar zahtevna, vendar je za nas zelo nagrajujoče, ko vidimo, da svatje uživajo in nam poročeni par še leta po poroki sporoča lepe novice iz svojega zakona ter pri nas praznuje obletnice. Vsaka poroka je individualna in ničesar ne delamo po ustaljenem kopitu!« Ko našteva, kaj vse so si pari že zamislili (in izpeljali), kar ne moremo verjeti: »Na poroko sta mladoporočenca prišla tudi že s helikopterjem, ki je pristal na spodnji jasi, decembra smo imeli strastno zimsko poroko, na katero sta mladoporočenca po snegu prijahala na konju … ogromno je zanimivih porok, mnoge pa so preproste, vendar prav zato zelo lepe. Tudi večerne so romantične, v mesečini in soju bakel ali take, na katere se mladi par po Krki pripelje s čolnom.« Čeprav so poroke individualno sestavljene, na gradu ponujajo nekaj tematskih, kot sta viteška poroka, pri kateri mladoporočenca spremljajo vitezi, na mostu pa ju pričakajo fanfaristi, in gosposka poroka s trobentačem in svatovskim špalirjem pred gradom. Vida se je porokam zares posvetila, raziskala stare poročne običaje in jih vnesla v današnje poročne obrede. Svatje tako namesto riža simbolno mečejo pšenico, mladoporočenca za srečo v reko vržeta grajski cekin, na viteški poroki pa si z umivanjem rok v vinu očistita duši, spijeta napoj prerojenja in opravita tri preizkuse za vstop v skupno življenje.

Poroke v naravi, s pogledom na sanjavo reko in urejeno grajsko poslopje, so že skoraj preveč idilične, da bi bile resnične, zato ne preseneča, da je Dejan Pavlič že januarja z bodočimi mladoporočenci oblikoval jedilnike za slavja, ki se bodo na gradu odvila šele maja prihodnje leto!

Kulinarični izlet

Pravljična podoba Gradu Otočec z mogočnim grajskim obzidjem, skrbno urejenim grajskim poslopjem in parkom, oblikovanim po vzorih angleškega krajinskega sloga, spada med kulturne in naravne znameni tosti Slovenije. V okolici so pohodniške in kolesarske poti, ob bregu reke Krke sprehajalne steze, v bližini terme in priljubljeno igrišče za golf. »Lepo se je zapeljati na izlet in si privoščiti nekaj posebnega. Ravno zdaj v okolici vse zeleni in cveti! Ob sprehajanju pod arkadnimi hodniki in posedanju na grajski terasi se umiriš in se lahko popolnoma posvetiš sogovorniku, « pripoveduje Vida Trenz in ponosno doda, da je bil Hotel Grad Otočec leta 2010 sprejet v mednarodno družino 450 dvorcev in hotelov Relais & Châteaux. Člane obvezuje predanost osnovni ideji, zaobjeti v petih C-jih: Curtoisie (vljudnost), Charme (šarm), Charactere (značaj), Calme (spokojnost) in Cuisine (vrhunska kuhinja). Na Gradu Otočec tem načelom zvesto sledijo, zato se zna tu sprva povsem običajen izlet hitro spremeniti v očarljivo in kulinarično izkušnjo z družino, prijatelji ali le v dvoje – ker je tako pač najlepše.

Grad Otočec

T: 07/ 38 48 900

www.grad-otocec.si

Recepti:

Juha iz čemaža z dehidriranim makovim kruhom

Dimljena postrv z beluši na maslenem pšeničnem zdrobu

Domači ravioli, nadevani s telečjimi ličnicami na koprivini kremi