Bolfan Vinski vrh
piše: Urška Petelin, Leon Beton
Članek je objavljen v reviji Dober tek, junij 2015
V hrvaškem Zagorju z vinsko trto posajeni bregovi valovijo kot Jadransko morje, ko vanj skočijo osvežitve željni turisti. A Zagorje tako pri turistih kot pri vinih še ne konkurira Primorju, kaže pa velik potencial. Čeprav je bilo od nekdaj vinorodna pokrajina, se tu vinske zgodbe dolgo niso razvijale tako uspešno kot v Istri ali Dalmaciji. Od priljubljenih turističnih središč oddaljeni Zagorci so šele pred leti začeli pospešeno razmišljati v smeri kulinarike in enologije, njihovi vinarji pa danes postajajo vse bolj prepoznavni doma in v tujini. Eno najmočnejših vinskih posestev v Zagorju je Bolfan Vinski vrh, ki svoja vina prideluje biodinamično.
Kljub tisočletni zgodovini vinogradništva so bila do pred kratkim vina hrvaškega Zagorja kar malo v senci tistih, ki so se že uveljavila v ostalih hrvaških vinskih pokrajinah. Labirint vinskih poti, ki vodi po zagorskih hribih in dolinah, je pravljičen: trte v zelenih vinogradih nastavljajo svoje jagode soncu, vino zori v starih lesenih kleteh, ožuljene roke vinarjev pa pričajo, da je za pridelavo vina in ustvarjanje zgodb potrebno veliko truda in skrbi. Domačini so tu prijazni in nasmejani, vsakega gosta sprejmejo s toliko gostoljubja in domačnosti, kot je to značilno za kraje, kjer turist ni samoumeven in ni le številka v statistični analizi pretekle sezone.
Bolfan Vinski vrh
Na Vinskem vrhu, ki je s 380 metri nadmorske višine najvišji vrh na tem območju, se razprostira 20 hektarjev vinogradov in dobrih 10 hektarjev kmetijskih površin vinskega posestva Bolfan. S 100.000 trsi so največje zagorsko vinogradniško posestvo in eno prvih na tem območju, ki je pridelovanje vin postavilo nekaj stopničk višje od zagorskih vinskih stereotipov. Filozofija vin Bolfan je usmerjena k biodinamični pridelavi vina in ljubezni do narave. V vinogradih želijo ohranjati mikrobiološko ravnotežje in zakone narave upoštevajo tudi v kleti. Z veliko truda se na naraven način borijo za zdrave trte in zdrava vina, v tej smeri pa ozaveščajo tudi ljubitelje vin in vinarje iz okolice. Vinska zgodba se je tu začela pisati leta 2001, ko se je Tomislav Bolfan, podjetnik iz Zagreba in velik ljubitelj vin, odločil, da bo tudi sam prideloval vino in dokazal, kolikšen potencial skriva vinorodno Zagorje. Do leta 2006 je kupil in združil več parcel na vrhu hriba, ki ga je poimenoval Vinski vrh, in si za cilj zadal doseči vrhunec v vinu – popolnoma naravno vino.
Biodinamična vina
Dvajset hektarjev vinogradov posestva Bolfan leži na nadmorski višini med 280 in 380 metri, na pobočjih, obrnjenih na jug in jugovzhod. Nakloni so od zmernih 16 % pa vse do 30 %. Tla so rahla, pretežno lapornata s primesmi apnencev in iz ilovice razpadlega peska. Ko je Tomislav Bolfan prevzel skrb za obstoječe vinograde in nasadil nove, se je lotil temeljitih sprememb. Njegov ideal je naravno vino. Iz osebne izkušnje, ko je s spremembo prehrane bistveno izboljšal svoje zdravje in kakovost življenja, je potegnil logičen sklep tudi na vina. Ideala – pridelati popolnoma naravno vino – se je lotil na podlagi izkušenj priznanega francoskega vinarja iz doline reke Loare – Nicolasa Jolyja – ki že leta s svojimi vini dokazuje, da se da v vinogradu in kleti preživeti brez herbicidov, insekticidov, škropiv na osnovi težkih kovin in tehnologije v kleti, ki omogoča popoln nadzor nad vinifikacijo. Gre za biodinamičen pristop, ki ga nekateri razumejo kot edini logičen, naraven in naravi prijazen način gojenja trte in vinarjenja, drugi pa mu dodajo še kakšno metafizično dimenzijo. Principi biodinamizma so: živa tla, ki so bogata z mikroorganizmi in življenjem, nenehno predelujejo hranila iz zemlje v obliko, ki jo trta lahko posrka in uporabi kot hrano. Vinogradi se občasno gnojijo z odležanim kompostom, škropijo z raztopinami preslice, koprive, kamilice. V vinograde se homeopatsko aplicira nastavek namnoženih dobrih bakterij in mikroorganizmov, ki se v zdravem okolju razmnožujejo in bogatijo bioraznovrstnost ter spodbujajo nastanek humusa. Zdrava in optimalno preskrbljena trta je odpornejša proti škodljivcem in boleznim. Tudi v biodinamičnem načinu vinogradništva je dovoljena uporaba modre galice, le da so dovoljene količine zelo majhne, tako da ne obremenjujejo tal. Insekti se dajo zmesti s feromonskimi vabami. Ker se ne uporabljajo strupena škropiva, na grozdju dobro uspevajo avtohtone kvasovke, ki jih pozneje v kleti uspešno uporabijo za alkoholno fermentacijo.
V vinski kleti
Grozdje biodinamično vzgojenih trt je odlična osnova za zdrava, naravna vina. Klet posestva Bolfan je opremljena s sodobno tehnologijo, ki se uporablja za en sam cilj: kar najbolje izkoristiti naravni potencial grozdja. Na posestvu gojijo sorte renski rizling, sauvignon, sivi in modri pinot, chardonnay, rumeni muškat, traminec in cabernet sauvignon. V kleti vina neguje enologinja Irena Žugec, z nasveti pa ji ob strani stoji kolega iz Slovenije, enolog Andrej Rebernišek. Vina linije Bolfan so sveža, imajo cvetne in sadne vonjave, značilne za sorto, v okusu so prijetno harmonična. Linija Bolfan Primus združuje nekoliko polnejša vina z več telesa, pridelana iz izbranega in posebno negovanega grozdja s posebnih leg vinogradov, z daljšo maceracijo, fermentirana z naravnimi kvasovkami in hranjena v lesenih sodih. Za linijo poznih trgatev Bolfan Paidia pravijo, da s svojimi medenimi notami okuševalca kar kliče k igri. Penina Centurion nastaja po klasični metodi. Dejstvo je, da se dobri nameni in biodinamični pristop okusita v prav vsakem kozarcu vin s posestva.
Okus avtohtone tradicije
Na vrhu Vinskega vrha stoji z vinogradi obdana lesena hiža v »zagorskem avtohtonem štihu«, kot pravi Branimir Puškadija, ki je že devet let upravnik posestva in natanko ve, kako ob degustaciji vin obiskovalce prepričati, da se vrnejo na Vinski vrh ali pa si tam kar najamejo sobo: z domačo zagorsko kuhinjo, seveda! Z zagorskimi štruklji, sirom in smetano, z domačimi divjačinskimi klobasami, česnovkami, salamami črnega slavonskega prašiča, domačim prezvurštom (tlačenko) v svinjskem želodcu, s turopoljsko slanino, velikimi ocvirki in pravkar pečenim polnozrnatim kruhom, ki ga mesijo iz domače ekološko pridelane in na mlinski kamen mlete pirine in koruzne moke. Domače in ekološko je tudi meso avtohtonih turopoljskih svinj, ki živijo večinoma v gozdu, kjer se hranijo z žirom in gozdnim rastjem. Ko hrane primanjkuje, jih krmijo z ekološko, na posestvu pridelano in ročno obrano koruzo stare avtohtone sorte osmoredac – nekaj je porabijo za krmo, ostanek pa zmeljejo v moko. Ob degustaciji vin, pridelanih na posestvu, in lokalne kulinarike se v lepih dneh daleč naokoli razteza pogled na vinograde in hribovje, pozimi pa v odprtem kaminu zakurijo ogenj in iz zvočnikov spustijo melanhonične melodije zagorskega bluesa Tomislava Golubana. Dobitnik več nagrad porin in najboljši hrvaški orgličar se pogosto na posestvu oglasi kar v živo, saj z njim prirejajo prav posebne vodene vinske blues degustacije.
Prepoznani potencial
Naravne danosti tu že desetletja omogočajo razvoj čudovite enogastronomske zgodbe, le potencial je bilo treba prepoznati in se posvetiti kakovostnim surovinam, lokalnim jedem in vinom. Vsi večji zagorski vinarji so združeni v društvo Vino Zagorje, ker so skupaj močnejši, veliko pa se jih usmerja tudi v ekološko pridelavo vina, kar v skladu s svetovnimi smernicami daje tamkajšnjemu vinskemu razvoju dodaten zagon. S skrbjo do narave in tradicije ter s skupnim nastopom vinarjev postaja Zagorje prepoznavna destinacija na hrvaškem vinskem zemljevidu.
Sledite nam
