Znanstveno je potrjeno, da tudi barve na krožniku vplivajo na naše sprejemanje hrane in počutje. Če se želimo pomiriti, si privoščimo krožnik zelene solate. Če se hočemo prečistiti, uporabimo bele jedi: jogurt, bel riž, belo zelje, beluše, hren … Več energije dajejo rastline rdečih odtenkov: rdeča paprika, paradižnik, rdeča pesa, rdeči fižol …, za premagovanje depresije potrebujemo oranžno barvo pomaranče, marelice, korenje, oranžne buče … Za umiritev živcev in ublažitev bolečin si privoščimo modre borovnice, temno grozdje, slive …

Rumena barva je barva sonca, zato rumena hrana spodbuja veselje, dobro razpoloženje in prijetne misli … Kar pomislite na banane, sir, koruzo, ingver in limono. Hrana rjave barve – orehi, kostanj, laneno seme, cimet, nageljnove žbice, kava in kakav – daje občutek varnosti in prijetne domačnosti.

Rdeča barva daje energijo, z oranžno premagujemo depresijo. Tale oranžno-rdeči marelični zavitek z nektarinami zato kar kliče k peki! Klik za recept.

Pomen barvil v živilih

Barvila varujejo rastline in človeka. S svojim antioksidativnim delovanjem preprečujejo žarkost telesa, vnetja, uničujejo bakterije, viruse in glivice. Uravnavajo raven holesterola, skrbijo za srce in ožilje, odpravljajo hormonske motnje, krepijo imunski sitem, skrbijo za zdravo črevesno floro in delujejo proti raku. Naravna barvila so predvsem v kožicah rastlin. Znanih je že okrog dvanajst tisoč različnih odtenkov, ki so seveda različne kemične sestave. Vsaka rastlina vsebuje na stotine različnih vrst snovi, fitokemikalij; vse delujejo skupaj in sinergično. Temeljna naloga teh bioaktivnih snovi je ščititi rastline pred škodljivimi sončnimi žarki, odganjati škodljivce, bakterije in viruse, a hkrati privabljati koristne žuželke za oprašitev. Ko te snovi zaužijemo s sadeži ali zelenjavo, jih naše telo uporabi popolnoma enako, kakor je bila njihova funkcija v rastlinah – zaščitno. Nekatera barvila iz kožic stimulirajo encime, ki ovirajo vdor rakotvornih snovi, druge, kot so antioksidanti, pomagajo imunskemu sistemu, tretje delujejo antifungicidno proti glivicam ali protivnetno, nekatere uravnavajo raven holesterola, druge uravnavajo bakterijsko floro ali preprečujejo poškodbe DNK, zavirajo staranje ali nastajanje krvnih strdkov … Barvila v rastlinah res niso osnovna hrana, so pa nujna.

Kapucinka

Cveti od maja in dolgo čez poletje, jeseni pa dozorijo plodovi. Večinoma se uporablja za okras, kdor pa ve, da je zelo uporabna v kulinariki in domači lekarni, jo še bolj ceni. Mlade liste in cvetove uporabljamo ves čas cvetenja. Najhitreje je, če jih natrgamo in pripravimo z dobrim oljem ter jabolčnim kisom ali limonovim sokom kot vsako zeleno solato. Listi imajo pekoč okus, zato je solata samo iz kapucink precej pekoča. Ostrino omilimo, če primešamo druge vrste zelenjave ali fižol. Ker je kapucinka začimba, lahko z njo začinimo tudi druge solate. Dolgo v jesen in zimo njen okus ohranimo v kapucinkinem kisu. Naredimo ga tako, da v jabolčnem ali vinskem kisu vsaj dva do tri tedne namakamo nekaj cvetov kapucinke na liter kisa.

Ker so listi izrazitega okusa, je treba kapucinko previdno kombinirati z drugimi začimbnimi zelišči. Ob sebi prenese peteršilj, zeleno in vrtno krešo, a tu se ljubezen do drugih zelišč najbrž kar konča. O česnu in čebuli je bolje ne razmišljati, če želimo ohraniti okus, čeprav sem zasledila tudi nekaj receptov s čebulnicami.

Drugače je z mlečnimi izdelki. Sesekljane cvetove in liste z nekaj lističi peteršilja zamešamo s skuto ali albuminsko skuto v okusen namaz. Iz kapucinkinih cvetov, listov, kuhanega krompirja in smetane pripravimo tudi odlično kremno juho.

Cvetovi imajo na koncu čisto na rahlo zaznaven prijetno sladkoben okus, zato jih je mogoče uporabiti tudi kot užiten okras h kremnim sladicam in sladoledom, zlasti sadnih okusov ali s čokolado. Kapucinkina semena v kisu je mogoče uporabiti namesto kaper ali z njimi zamenjati hren v tatarski omaki.

Kapucinko lahko onkraj poletja v jesen in celo zimo ohranimo v kapucinkinem kisu. Zdaj pa si jo kar privoščimo v omleti. Klik za recept.

Potrošnik

V njem srečamo poletno modrino, barvo počitka, ki hladi. Potrošnik spada v družino radičevk, podobno kot radič ali endivija. Mnogi mu rečejo tudi popotnik ali starinsko soncokret, ker se obrača za soncem, ali cikorija, ki je znana kot kavni nadomestek iz posušenih korenin. Potrošnik uvrščajo med dragocene zdravilne rastline, saj vsebuje greničine intibin, inulin in glikozide, ki krepijo delovanje želodca, jeter in prebavnega trakta ter spodbujajo tek pri neješčih. Prav tako ima aminokisline, ogljikove hidrate ter vitamine skupine B, vitamina C in K ter minerale, med njimi veliko železa in kalija. Uporabljajo ga tudi za zniževanje temperature, čiščenje krvi, ledvic in mehurja. Zlasti ga priporočajo sladkornim bolnikom. Uporabljamo cvetove, liste in korenine.

V kuhinji uporabljamo potrošnikove liste kot solato, ki pomirja. Po okusu je grenka in podobna radiču, zato liste pogosto mešajo z drugimi zelenimi solatami. Potrošnik se lepo ujame z zeleno in kumarami, s katerimi je mogoče pripraviti okusne priloge in solate, ali pa liste blanširati in zabeliti z maslom ali dobrimi olji. Na Primorskem liste sesekljajo in uporabijo namesto drugih začimb v frtalji; to lahko kombinirajo še z drugimi začimbnimi zelišči, da so grenčine manj izrazite. Iz listov in cvetov, skute, smetane, soli in popra tudi lahko zamešamo nadev za palačinke.

Recepti:

Omleta s kapucinko

Solata s potrošnikom

Potrošnikov namaz

Zvitek s kapucinko

 

OZNAKE
O hrani
Deli