Potica lepotiči praznično mizo
piše: Neva Kopač
Članek je objavljen v reviji Dober tek, marec 2013
Potica velja za značilno slovensko sladico, ki nikakor ne sme manjkati na slavnostno pogrnjeni mizi. Če ste upoštevali koristne nasvete za peko potice iz naše prejšnje številke, ste zdaj že pravi mojstri povitice, povalnice, putice, pajtice, potičice ali povetice, kot narečno pravijo potici v različnih regijah Slovenije.
Potico že stoletja poznajo po vsej Sloveniji, in čeprav se nam zdi, da si bolj slovenske sladice ne bi mogli zamisliti, pa ta ni samo slovenska. Poticam zelo podobna peciva iz nadevanega kvašenega testa zvijajo tudi Hrvati, Madžari, Slovaki in Poljaki. A za nas je potica naša in tako bo ostalo. V Sloveniji je od nekdaj zaznamovala posebne priložnosti, praznike, poroke, rojstva in zaključke velikih kmečkih opravil, kot sta žetev in trgatev. Ker je bila slavnostna jed, so si jo privoščili vsi, meščani in kmetje. Za slednje pisni viri pričajo, da so se celo zadolževali, da bi le na mizi imeli potico! Nadevali so jo z najboljšimi sestavinami, z orehi, lešniki, makom, medom, skuto, svežimi zelišči, rozinami in drugim suhim sadjem. Oznako »praznična jed« je nekoč imelo veliko jedi, a potica je ena redkih, ki je še danes ostala tesno povezana s prazničnimi obredi, predvsem ob božiču in veliki noči, ko ima poleg okusne tudi simbolno noto, saj naj bi pri blagoslavljanju s svojo tradicionalno okroglo in rebrasto obliko predstavljala Jezusovo krono.
Omembe tega nadevanega in zavitega peciva segajo v 16. stoletje, prvi podroben opis pa je stoletje pozneje podal J. V. Valvazor, ki je v Slavi vojvodine Kranjske zapisal, da Kranjci tanko razvaljano testo premažejo z nadevom iz orehov in medu ter ga povijejo v potico. O potici ob koncu 18. stoletja v Kuharskih bukvah piše tudi Valentin Vodnik, leta 1868 pa v prvi avtorski kuharski knjigi v slovenskem jeziku, Slovenski kuharici, Magdalena Pleiweis zapiše kar devet podrobnih receptov za potico. V vseh poznejših kuharskih knjigah se različne vrste testa in nadevov kar množijo in potice ni mogoče več ustaviti: teorija je zapisana, kulinarična spretnost gospodinj pa se prenaša iz roda v rod.
Tisti, ki pravijo, da je potica suha in si jo občasno privoščijo samo zaradi tradicije, zagotovo še niso poskusili prave potice, ki jo pripravijo spretne roke gospodinje (ali gospodinjca); take, ki se v ustih kar topi, ki ima ravno pravo razmerje testa in nadeva in ki je kar ne moremo prenehati jesti!
Pirino-ajdova potica s sesekljanimi orehi
Veganska rožičeva potica s suhimi figami
© Salomon d. o. o., 2024.
Vse pravice pridržane.
Revija Dober tek je odlična kulinarična revija s preizkušenimi recepti. Eno najbolj branih kulinaričnih revij v Sloveniji sta leta 1995 ustanovila Darko in Zdenka Petelin, danes pa njuno tradicijo nadaljuje hči Urška Petelin, ki z zavzeto ekipo vsak mesec poskrbi za svežo zbirko receptov in obilico pestrih vsebin za sladokusce. V uredništvu revije Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov.
Uspešno sodelujemo tudi s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte in tematske publikacije, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.