Potica lepotiči praznično mizo

Potico že stoletja poznajo po vsej Sloveniji, in čeprav se nam zdi, da si bolj slovenske sladice ne bi mogli zamisliti, pa ta ni samo slovenska. Poticam zelo podobna peciva iz nadevanega kvašenega testa zvijajo tudi Hrvati, Madžari, Slovaki in Poljaki. A za nas je potica naša in tako bo ostalo. V Sloveniji je od nekdaj zaznamovala posebne priložnosti, praznike, poroke, rojstva in zaključke velikih kmečkih opravil, kot sta žetev in trgatev. Ker je bila slavnostna jed, so si jo privoščili vsi, meščani in kmetje. Za slednje pisni viri pričajo, da so se celo zadolževali, da bi le na mizi imeli potico! Nadevali so jo z najboljšimi sestavinami, z orehi, lešniki, makom, medom, skuto, svežimi zelišči, rozinami in drugim suhim sadjem. Oznako »praznična jed« je nekoč imelo veliko jedi, a potica je ena redkih, ki je še danes ostala tesno povezana s prazničnimi obredi, predvsem ob božiču in veliki noči, ko ima poleg okusne tudi simbolno noto, saj naj bi pri blagoslavljanju s svojo tradicionalno okroglo in rebrasto obliko predstavljala Jezusovo krono.

Omembe tega nadevanega in zavitega peciva segajo v 16. stoletje, prvi podroben opis pa je stoletje pozneje podal J. V. Valvazor, ki je v Slavi vojvodine Kranjske zapisal, da Kranjci tanko razvaljano testo premažejo z nadevom iz orehov in medu ter ga povijejo v potico. O potici ob koncu 18. stoletja v Kuharskih bukvah piše tudi Valentin Vodnik, leta 1868 pa v prvi avtorski kuharski knjigi v slovenskem jeziku, Slovenski kuharici, Magdalena Pleiweis zapiše kar devet podrobnih receptov za potico. V vseh poznejših kuharskih knjigah se različne vrste testa in nadevov kar množijo in potice ni mogoče več ustaviti: teorija je zapisana, kulinarična spretnost gospodinj pa se prenaša iz roda v rod.

Tisti, ki pravijo, da je potica suha in si jo občasno privoščijo samo zaradi tradicije, zagotovo še niso poskusili prave potice, ki jo pripravijo spretne roke gospodinje (ali gospodinjca); take, ki se v ustih kar topi, ki ima ravno pravo razmerje testa in nadeva in ki je kar ne moremo prenehati jesti!