Jožef Prus

Vinska dežela, daleč od pozornosti javnosti, ki bolj posega po vinih z zahoda in severovzhoda Slovenije. A kdo še ni slišal za predikatna vina Jožeta Prusa iz Krmačine, vasice blizu Metlike tik ob slovensko-hrvaški meji? Pod isto streho živijo tri generacije: mama Rezka, Jožef z ženo Anico in otroci: Simona, Jože in Matjaž. Tudi gospodarjeva oče in ded sta bila Jožefa, majhna kmeta z malo zemlje, zato je moral današnji gospodar poiskati delo v bližnji Metliki. Dolga leta je skrbel za zadružne vinograde. Poleg tega se je družina ukvarjala tudi s trsničarstvom. Vsa ta leta pa so pridelovali vina iz družinskih vinogradov. Površine so širili z dokupovanjem majhnih parcel od dedičev žumberaških kmetov takoj čez mejo v sosednji Hrvaški. Danes obdelujejo 6,5 hektarja v polni rodnosti, letos pa so nasadili še 1 hektar. Gorice so v Krmačini, Repici, Vidošičih, Kamenici in drugih legah s pogledom na cerkev sv. Ane v Vidošičih in sv. Lovrenca na Vivodini.

Večje količine pridelanega grozdja so zahtevale tudi večjo klet, zato so staro klet kar trikrat širili. Zadnja, največja in najpomembnejša širitev je bila leta 2009, ko so – tudi s pomočjo evropskih sredstev – zgradili prostorno klet, opremljeno z najsodobnejšo tehnologijo, s prostorom za dvesto tisoč litrov vina (ali kot se po starem izrazi gospodar – 20 vagonov vina). Klet ima dve etaži, vkopani v zemljo, v prvi so velike vrelne posode, v spodnji pa stoji dolga vrsta tisočlitrskih posod iz nerjaveče pločevine. Pri Prusovih pridelujejo več kot štirideset različnih vin v zelo majhnih serijah. Ko sem gospodarja vprašal, kje po klasičnem postopku zori hišna penina, je z najresnejšim obrazom pokazal prostor pod stopnicami. Znanje, pridobljeno v dolgoletnem delu v zadružni kleti, in dvaintrideset let izkušenj s trsničarstvom uporablja Jože na številnih mikrolegah. Ne brani se tudi kakšnega nasveta svetovalca enologa, a osnova vseh hišnih vin je pridno delo v vinogradu, zrelo in zdravo grozdje in razumna uporaba sodobnih tehnik in tehnologije v kleti. Posebnost kleti je tudi vinska banka, kjer lahko zveste stranke v idealnih razmerah pod ključem hranijo vina, namenjena zorenju. Sortni izbor je bogat; bele sorte: laški rizling, renski rizling, sovinjon, kerner, sivi pinot, rumeni muškat, traminec, kraljevina, zeleni silvanec; rdeče sorte: modra frankinja, šentlovrenka, game in še kakšna. Poleg sortnih vin rednih trgatev imajo še izbore, predikate in visoke predikate. Pomembne so tudi zvrsti: repičan (bela zvrst večinoma iz sort laškega in renskega rizlinga, sovinjona in rumenega muškata), trio (bela zvrst iz treh aromatičnih sort: rumeni muškat, traminec in sovinjon). Zelo pomembni sta tudi zvrsti, nastali na pobudo belokranjskih pridelovalcev vin, ki nosita oznako PTP (priznano tradicionalno poimenovanje): belokranjec PTP (bela zvrst iz laškega rizlinga in kraljevine z dodatki drugih dovoljenih sort) in seveda metliška črnina PTP (rdeča zvrst iz modre frankinje, žametne črnine ter manjšega deleža portugalke, šentlovrenke in gameja), ki sta doma samo v Beli krajini in izražata tradicijo in značilnosti vinorodnega območja. Posebno poglavje pri Prusovih predikati – pozne trgatve, izbori, jagodni izbori, suhi jagodni izbori, ledena vina in vina iz grozdja, sušenega na slami. Ta vina zahtevajo še toliko več izkušenj, skrbi in ročnega dela, kar pa je vse zaman, če narava ne sodeluje vse do zelo poznih jesenskih ali – pri ledenih vinih – zimskih trgatev. Toliko stvari gre lahko narobe. Sladko grozdje imajo radi vsi, tudi ptiči (kosi, škorci, brinjevke – pri stvareh okoli vinograda je Jože zelo natančen), kune, lisice in jazbeci. Samo za zaščito pred ptiči imajo doma petnajst kilometrov posebnih mrež.

Domačih in mednarodnih priznanj za vina posebne kakovosti, ima toliko, da jih še sam komaj našteje: šampion vinske vigredi Metlika za rumeni muškat 1997, suhi jagodni izbor, tri svetovne šampione z ljubljanskega mednarodnega ocenjevanja vin za vino iz sušenega grozdja sovinjon, letnik 2001, ledenega vina iz rumenega muškata, letnik 2005, rumenega muškata iz sušenega grozdja, letnik 2004, in zadnji dve zlati medalji z londonskega Decanterja. Poleg vsega navedenega je bil na ocenjevanju Vino Slovenije v Gornji Radgoni – zaradi največjega števila medalj – že drugič zapored izbran za vinarja leta. V starem delu kleti, belokranjski sobi, smo poskusili vina. Trio – zvrst rumenega muškata, traminca in sovinjona – nenavadna in neobičajna kombinacija treh izrazito dišečih sort, ki so med vonjanjem kar tekmovale, katera bo prevladala. V ustih sveže in sočno; avtorsko vino, pri katerem je na koncu prevladal vonj po vrtnici (traminec). Seveda modro frankinjo globoke in zdrave modrikasto rubinaste barve, polne značilne sadnosti z ukročeno svežino in kančkom začimbnosti hrastovega soda, nato polsuhi rumeni muškat značilnega, a ne kričečega vonja, velike mineralnosti in iskrive kisline, ki je popolnoma uravnotežila ne tako majhno stopnjo nepovretega sladkorja. Zame zelo lepo presenečenje je bilo vino iz sorte šentlovrenka – globoke, neprosojne rubinaste barve, koncentrirane sadnosti temnega jagodičevja s kančkom muškatnega oreščka, svilene strukture brez težkih taninskih tonov. In na koncu manjša steklenička – rumeni muškat izbor. Sladko vino prefinjenega vonja, v katerem je značilna agrumasto- cvetna aroma muškata, označena s karakteristiko plemenite plesni, nastale v meglicah, ki v jutrih od reke Kolpe po zajedah potokov napolnijo dolino z vlago.

Pri Prusovih so ljubitelji vina vedno dobrodošli. Pričakajo jih s tradicionalno belokranjsko pogačo in z veseljem pokažejo klet. Za predstavitev vin si Jože vzame čas. O svojih vinih govori s strastjo, brez običajnih vinskih puhlic, z globokim razumevanjem in skrbno odmerjenimi besedami. Pri dobrodošlici je samo ena izjema: za največji vinski praznik – Martinovo – je klet vedno zasedena. Takrat Prusovi gostijo sosede in prijatelje, da krstijo vina in kakšno rečejo v svojem posebnem belokranjskem narečju. Če jih boste obiskali, boste domov prav gotovo odnesli kakšno steklenico, če pa vina ne pijete, pa morda kak domač akacijev ali kostanjev med.