Grah
piše: Eva Lunc
Članek je objavljen v reviji Dober tek, maj 2012
Zaradi njegove hranilne »moči« so v rimskem cesarstvu z grahovo juho hranili gladiatorje, sužnje in delavce, v srednjem veku so ga uporabljali kot čarobno sredstvo za odganjanje zlih duhov, nato kot sredstvo za povečanje plodnosti, danes pa je mladi grah predvsem sladka popestritev spomladanskih kulinaričnih užitkov. Najslajši je prav v maju in juniju!
Grah je stročnica, ki jo lahko pripravljamo prav v vsakem letnem času. Med letom uporabljamo zamrznjen, konzerviran ali suh grah, spomladi in v zgodnjem poletju pa svežega. Ni čudovit le zaradi okusa, temveč vsebuje tudi največ hranilnih snovi.
Kot vse stročnice je tudi grah zelo bogat z beljakovinami, poleg teh vsebuje še ogljikove hidrate, vitamine in minerale (kalij, magnezij in železo). Velika količina balastnih snovi deluje razstrupljajoče, znižuje količino slabega holesterola in maščob v krvi ter pospešuje metabolizem. Grah vsebuje nadpovprečno veliko vitamina A, železa in vitamine iz skupine B – predvsem veliko koncentracijo vitamina B1, ki skrbi za dobro delovanje živčevja, tako da lahko z majhnimi zelenimi semeni pripomoremo k ohranjanju uravnoteženega razpoloženja in se pripravimo za večje napore. Za zdravje je grah blagodejen tudi zaradi razmerja magnezija in nukleinskih kislin, ki so najboljše naravno pomlajevalno sredstvo in jih naše celice potrebujejo za »popravila« in obnavljanje, zato pravijo, da grah deluje pomlajujoče. Krepi lase in vezivna tkiva, razstruplja in izboljšuje vid ter pri športu učinkuje anabolično (povečuje mišično maso).
Obstaja okrog sto sort graha, lahko je mali grmič ali vzpenjavka, z gladkimi ali nagubanimi zrni. Pri okroglozrnatem grahu jemo oluščena zrna, ki so mlada in se zato hitro skuhajo. Stročji grah jemo v strokih kot stročji fižol, v strokih pa pripravimo tudi mladi sladkorni ali sladki grah, ki se tako seveda imenuje zaradi svojega okusa.
Pri nakupu graha moramo biti pozorni, da so stroki napeti, čvrsti in brez madežev. Starejši grah prepoznamo po nekoliko bolj suhem stroku z vidnimi obrisi zrn. Ko sveži grah izluščimo, je dobro, da ga čim prej pripravimo, saj se zrna zelo hitro sušijo (če se vam zdi luščenje zamudno opravilo, ga prepustite otrokom, ki se navadno ob tem izjemno zabavajo!). Kadar oluščenega graha ne moremo pripraviti takoj, ga lahko shranimo v mrzli vodi, da bo laže zadržal svežino. Pred pripravo graha v strokih stroke ob straneh obrežemo. Nekoliko večjim strokom pred pripravo odstranimo nit (»šiv«), ki poteka po celotni dolžini stroka. To storimo tako, da stroku odrežemo konico in nastavek peclja, pri tem pa vsakič na eni strani s stroka potegnemo tudi nit. Sveži mladi grah kuhamo le kratek čas v majhni količini vode, da ohranimo kar se da veliko vitaminov.
Mladi grah na maslu je odlična priloga, če mu dodamo beluševe vršičke in srčke artičok, pa v eni jedi objamemo vse zelene majske radosti. Pripravili smo nekaj odličnih receptov s svežim grahom – delikateso, ki je dostopna le kakšen mesec ali dva, zato pohitimo!
Recepti:
© Salomon d. o. o., 2024.
Vse pravice pridržane.
Revija Dober tek je odlična kulinarična revija s preizkušenimi recepti. Eno najbolj branih kulinaričnih revij v Sloveniji sta leta 1995 ustanovila Darko in Zdenka Petelin, danes pa njuno tradicijo nadaljuje hči Urška Petelin, ki z zavzeto ekipo vsak mesec poskrbi za svežo zbirko receptov in obilico pestrih vsebin za sladokusce. V uredništvu revije Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov.
Uspešno sodelujemo tudi s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte in tematske publikacije, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.