1. Testenine za dobro razpoloženje

Uživanje testenin nas spravi v dobro voljo, in to ne samo zato, ker jih preprosto in hitro pripravimo, ampak tudi zato, ker uživanje testenin dvigne raven serotonina, ki v možganih sproži občutek ugodja.

 

2. Vrste italijanskih testenin in njihova imena

Menda bi lahko našteli okoli 600 vrst testenin, pa najbrž bi še kakšne izpustili. Vsaka vrsta testenin oziroma vsaka oblika ima namreč drugačno ime, ki opisuje videz, barvo ali glavne sestavine: spaghetti bi lahko prevedli kot »vrvice«, beseda capellini pomeni »laski«, conchiglie so »školjke«, linguine »jezički«, fettuccine »rezanci«.

3. Testenine durum

Durum pomeni v latinščini trd, kar je ena od najpomembnejših lastnosti pšenice durum (Triticum durum). Ker tehnologija mlinov v preteklosti ni zmogla mletja trde pšenice, ta vrsta še ni dolgo v uporabi. Seveda pa to ne pomeni, da je niso poznali tudi v preteklosti, saj je bila to ena prvih kultiviranih poljščin na Bližnjem vzhodu, ki je pradomovina pšenice. Zaradi velike vsebnosti glutena v zrnu je testo, pripravljeno iz pšenice durum, voljno in dovolj prožno, da se testenine med pripravo in nato pri sušenju ne lomijo in pokajo, med kuhanjem pa ohranijo obliko in se ne razkuhajo zlahka.

Pšenica durum se od navadne razlikuje tudi po barvi sredice. Pri navadni pšenici je ta bledikasta, pri vrsti durum pa nežno rumena, zato imajo testenine durum značilni nežno rumeni ton.

4. Polnozrnate testenine

Z luščenjem, mletjem in presejanjem moke, ki so običajni postopki predelave žitnih zrn, izgubimo velik del beljakovin, mineralov in vitaminov skupine B, E, K in A ter prehranskih vlaknin. Zato je vse več tistih, ki uživajo izdelke iz polnozrnate moke. Nekateri polnozrnatim testeninam rečejo tudi integralne ali graham testenine. Najbolj pomembno je seveda, ali so polnozrnate testenine tudi bolj zdrave kot klasične testenine. Podatki pokažejo, da imajo enako vsebnost beljakovin, so pa polnozrnate nekoliko manj kalorične in vsebujejo manj ogljikovih hidratov. Seveda pa vsebujejo precej več vlaknin in so tudi zato bolj priporočljive. Za polnozrnate testenine se najpogosteje uporabljajo polnozrnata pšenična, pirina in ajdova.

5. Dodatki testeninam

Suhe testenine iz moke durum praviloma ne vsebujejo dodatkov, tudi konzervansov ne. Za sveže testenine iz moke mehke pšenice pa v testo dodamo jajca in sol. Priljubljeni so tudi dodatki, ki dajejo barvo: paradižnik, špinača, rdeča pesa … Da bi izboljšali proteinsko vrednost, velikokrat pri izdelavi testenin pšenično moko kombinirajo z drugimi rastlinskimi viri proteinov, kot so amarant, koruza, soja in stročnice, med njimi najpogosteje fižol in leča. Pa tudi testenine s čokolado se najdejo na policah!

6. Al dente

Testenine, skuhane al dente, so v dobesednem prevodu skuhane »na zob«. Testenine morajo biti namreč skuhane ravno prav, ne premalo, ne preveč. Morajo biti kuhane, a še vedno čvrste. Najbolje je upoštevati čas kuhanja, ki je zapisan na embalaži, a jih malo pred koncem navedenega časa tudi pokusiti. Na zob kuhane testenine niso samo okusnejše, ampak imajo tudi nižji glikemični indeks, kot če jih skuhamo čisto do mehkega.

7. 1001 omaka

Teh je vsaj toliko kot oblik testenin. Danes sicer vsi najprej pomislimo na paradižnikovo, vendar je to ena mlajših omak, saj paradižnik ni stara evropska kultura. Zelo priljubljene sestavine, ki spremljajo testenine, so maslo, česen, origano, oljčno olje, skuta, sir, različna zelenjava, peteršilj, žajbelj, bazilika, rozine, pinjole, radič, slanina, jajca, meso, posušene začimbe, čebula, fižol, čičerka … Pravzaprav vse, kar tudi sicer uporabljamo v kuhinji. Prav vsestranskost je tisto, zaradi katerega imajo testenine tako univerzalno mesto v svetovni kulinariki – testenine se dobro počutijo v vsaki družbi.

 

8. Tortelini

Od kod beseda tortelini za testenine? Legenda pravi, da naj bi v 16. stoletju čuvaj pogledal skozi ključavnico v sobo gospodične Lucrezie Borgia, ko se je ravno preoblačila, in videl njen popek, ki ga je tako očaral, da je po njegovi obliki ustvaril testenino, ki jo danes poznamo po vsem svetu – torteline. Ali gre za popek Lucrezie Borgia ali Venere iz druge legende o nastanku, danes niti ni več pomembno, slavna testenina se je ohranila do današnjih dni in še vedno navdušuje gurmane po svetu.

9. Najdražje testenine

Za testenine velja, da so poceni. Toda leta 2013 je italijanska restavracija Bice v New Yorku ponudila testeninsko jed, za katero je bilo treba odšteti kar 2.013 dolarjev: pripravili so domače taglioline z jastogom, črnim tartufom, praženimi gobami in svežim paradižnikom, ki so jih postregli na omejeni seriji krožnikov, ki jih je izdelal legendarni Gianni Versace.

10. Muzej testenin v Rimu in na Japonskem

Da se Italijani istovetijo s testeninami, dokazuje tudi muzej testenin v Rimu, kjer je mogoče izvedeti veliko zanimivosti o zgodovini testenin, njihovi pripravi, različnih vrstah in imenih. Ni pa to edini muzej, posvečen testeninam. Testenine so zelo priljubljene tudi na Japonskem, kjer poznajo predvsem veliko različnih rezancev. In prav njim je posvečen muzej juhe ramen v mestu Shin-Yokohama. Ramen je tradicionalna japonska juha, v kateri so poleg zelenjavne in različnih vrst mesa tudi izjemno dolgi rezanci.

11. Špageti s špagetnega drevesa

Sliši se res zelo smešno, pa vendar – ko je angleška televizijska hiša BBC kot prvoaprilsko potegavščino prikazala dokumentarec, v katerem so ženske v Švici obirale špagete s špagetnega drevesa, je temu nasedlo zelo veliko ljudi. To je bilo 1. aprila 1957. Lažne novice pač niso od danes.

Za lepši dan priporočamo ogled videa BBC-jevega poročanja o obiranju špagetnega drevesa:

OZNAKE
O hrani
Deli