Sočno slovo od poletja
piše: Katja Jenčič
Članek je objavljen v reviji Dober tek, september 2015
Ko poletje jemlje slovo, nam natrosi najbolj aromatično sadje, v katerem so se v sončnih mesecih zbirali okusi. Nekaj žlahtnega je v globoko škrlatnih in vijoličastih odtenkih fig, sliv in robidnic, ki dišijo na robu gozdne jase. Nadomestijo živahne rdeče in oranžne sadeže visokega poletja in napovedujejo jesen, ki je že pred vrati. Uživajmo v teh sadežih, ki niso le za v sladice, ampak se čudovito obnesejo tudi v slanih jedeh. Bodimo ustvarjalni in tudi malo pustolovski in odkrijmo nove kombinacije okusov!
Robidnice
Najboljše so divje robidnice, ki imajo čudovito uravnotežen kislo-sladek okus. Naberemo zrele, saj doma ne pozorevajo. Zelo čvrste so precej kisle, zelo mehke pa se hitro spremenijo v kašo. Vedno jih nabiramo v posodo, ne v vrečko, sicer se zmečkajo. Tistih pri tleh raje ne nabiramo, ker so lahko umazane, morda pa so jih tudi polulali psi! Robidnice imajo rade sonce, več ga dobijo, slajše so, zato so najboljše tiste pri vrhu grma. Pojesti jih moramo v dnevu ali dveh ali pa jih zamrznemo. Preden jih uporabimo v receptih, jih najprej pokusimo, da lahko po potrebi prilagodimo količino sladkorja. Operemo jih, tik preden jih uporabimo ali zamrznemo, sicer se bodo še hitreje pokvarile. Če smo jih shranili v hladilnik, jih pustimo, da se ogrejejo na sobno temperaturo, preden jih jemo, tako bodo okusnejše. Zamrznemo jih tako, da jih v eni plasti razporedimo po pladnju, obloženem s folijo, zamrznemo, nato jih preložimo v vrečke ali posode in vrnemo v zamrzovalnik. Enako ravnamo pri odtajevanju – zamrznjene robidnice stresemo na pladenj, obložen s kuhinjskimi brisačami, da bodo ohranile obliko. Če pa jih bomo uporabili za recepte, v katerih jih tako ali tako zmečkamo, to ni pomembno, pravzaprav jih za kuhanje in peko niti ni treba odtaliti. Robidnice se lepo ujamejo z mandlji, jabolki, cimetom, limono, pomarančami, hruškami in portovcem. Sijajne so za pite in drobljence, sladolede in omake, za meringe … Od mesa se jim poda predvsem divjačina. Lahko pa jih tudi namočimo v alkohol.
Slive in sorodstvo
Izberemo zrele, gladke, nekoliko mehke (a ne premehke) sadeže. Zlasti za kuhanje naj bodo raje malo bolj čvrsti. Dokler niso zreli, jih hranimo v skledi pri sobni temperaturi, kjer bodo še naprej zoreli, zrele pa damo v hladilnik, da se dlje obdržijo. Zamrznemo jih tako, da jih operemo, izkoščičimo in drugo poleg druge zložimo na pladenj. Ko zamrznejo, jih preložimo v vrečke za zamrzovanje. Tudi iz sliv lahko pripravimo sadne kolače, pite, zavitke in druge sladice, marmelade, sadne sire in kompote – pa seveda priljubljene slivove cmoke in žganje, slivovko! Od mesa se lepo družijo zlasti s svinjino in jagnjetino. Češplja ni samo sopomenka za slivo, ampak tudi njena podvrsta, za katero je značilno, da se meso zlahka loči od koščice. Sorodniki sliv so ringloji, drobne rumene mirabele in trnulje, to so prav tako drobne, a vijoličaste divje slive, ki so krasne za marmelade in kot spremljava k aromatičnemu mesu, na primer račjemu.
Fige
Zrele fige morajo biti lepo oblikovane, na otip mehke, pecelj pa se mora sadeža dobro držati. Najslajše so take, ki so že malce uvele, če pa na dnu sadeža opazimo še medeno kapljico, smo lahko prepričani, da je sadež povsem zrel, svež in kakovosten. Kadar fige nameravamo nemudoma pojesti, ne bo nič narobe, če izberemo tudi rahlo popokane sadeže. Obrane fige ne pozorevajo, zato nezrelih raje ne kupujemo. Fige morajo seveda tudi prijetno nežno dišati – preveč zrelo figo prepoznamo po kiselkastem vonju in okusu. S figami ravnamo zelo previdno, saj so sadeži občutljivi. Zaradi hitre pokvarljivosti jih lahko sveže v hladilniku hranimo le dan ali dva. Fige so okusne že same po sebi (raje ogrete na sobno temperaturo kot naravnost iz hladilnika), odlično pa se ujamejo tudi s pršutom, siri ter oreški in lahko nastopajo v predjedeh, solatah, glavnih jedeh ter – seveda – sladicah. Sveže fige se priležejo z jogurtom, skuto, maskarponejem in stepeno sladko smetano, pa z orehi, lešniki in pistacijami … Odlične so v zavitkih, pecivih, sadnem kruhu in pitah, lahko jih karameliziramo ali flambiramo z rumom ali dušimo v vinu (npr. portovcu) z začimbami, kot so cimet, janeževa zvezda ali vanilja. Lahko jih oplemenitimo tudi z medom in limonovim sokom. Poleg sadežev lahko uživamo tudi liste, in sicer jih uporabimo kot trtne liste za sarmice ali dolme pa za ovijanje hrane za peko na žaru. Vsestransko uporabne so tudi suhe fige.
Recepti:
Solata z robidnicami, rdečo peso, kozjim sirom in makovimi krutoni
Kitajska dušena svinjina s slivami
© Salomon d. o. o., 2024.
Vse pravice pridržane.
Revija Dober tek je odlična kulinarična revija s preizkušenimi recepti. Eno najbolj branih kulinaričnih revij v Sloveniji sta leta 1995 ustanovila Darko in Zdenka Petelin, danes pa njuno tradicijo nadaljuje hči Urška Petelin, ki z zavzeto ekipo vsak mesec poskrbi za svežo zbirko receptov in obilico pestrih vsebin za sladokusce. V uredništvu revije Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov.
Uspešno sodelujemo tudi s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte in tematske publikacije, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.