S to številko zaključujemo že 27 let izhajanja, več kot 300 izdanih številk revije in kakšnih 25 tisoč strani receptov, člankov in reportaž. Obsežno delo, veliko let, a še vedno se pred izidom vsake številke sprašujemo, kaj si naši bralci res želijo, kaj dati na naslovnico, da bo pritegnilo k nakupu tudi tiste, ki nas ne berejo redno.

Veliko se je spremenilo v naših prehranjevalnih navadah. Od včasih prevladujoče dunajske kuhinje, elitne francoske in nekaj klasične domače kuhinje so se v tem času v cunamijih pripodile italijanska kuhinja s picami in testeninami, eksotične kuhinje z vsega sveta, slovenska kuhinja in nova slovenska kuhinja, burgerji in steaki ter fuzija vseh kuhinj. Izbira je pestra in na voljo na vsakem vogalu. Že res, da radi raziskujemo okuse in poskušamo jedi z vplivi z različnih koncev sveta, a katero jed si bodo generacije zapomnile kot tisto, ki jih spominja na dom, na tistih prvih 20, 25 let življenja doma? Za starejše je izbira klasična in preprosta in ni mi treba naštevati jedi in okusov, ki nas opredeljujejo vse življenje.

Mislim, da gre danes za kaotično ponudbo okusov, ki bi jih lahko stregli edino v restavracijah Babilonskega stolpa, zdaj pa so nam

vse jedi in vsi okusi sveta na voljo nekaj ulic stran.

Resda v neizvirni obliki, a približke smo voljno pripravljeni sprejemati in v njih uživati. Ko sem se pred nekaj leti vrnil s potovanja po Franciji, sem že po tradiciji imel v prtljagi poleg drugih francoskih specialitet tudi nekaj sirov, med katerimi je bil tudi camembert iz majhne sirarne. Doma pa sem imel lepo dozorjen camembert, ki sem ga kupil pri nas. Primerjava obeh je pokazala na veliko razliko med originalnimi okusi in tistimi, ki so nam na voljo na trgovskih policah, in tukaj kupljeni camembert je doživel žalostno usodo. Tako ni zgolj pri sirih, tako je pri pršutih, salamah, vseh vrstah mesa, ribah, tudi začimbah … Zakoni trga so povzročili, da smo soočeni s tisočerimi ponaredbami osnovnih okusov, ki jih sprejemamo kot originale. Vsi so korektni, z vsemi certifi kati, a za okus ne izdajajo certifi katov. Ko sem gostinca, ki slovi po odličnih ‘pohanih’ piščancih, povprašal, ali uporablja domače piščance, mi je odgovoril: »Kje neki, sem poskusil, pa so gostom preveč smrdeli po piščancih.«

Kljub temu menim, da je včasih treba poskusiti originale, da izostrimo naše okuse in uredimo predalčke naših okusov.