Omenjeni enostranski jedci so telo vrgli iz ravnotežja, porušili natrijevo-kalijevo razmerje, zakisali telo in naposled – imeli težave z želodcem. Tisti pa, ki so upoštevali zahteve narave in poleg šunke jedli tudi hren, si privoščili regrat, cikorijo, črno redkev, zeleno in pastinak …, se nimajo česa bati.

Regrat

Prav regrat nima zaman toliko ljudskih imen! In redko se pri kateri drugi rastlini medicinske znanstvene ugotovitve tako skladajo z ljudskim spoznanjem o dobrodelnem, naravnost zdravilnem učinkovanju na telo, kakor prav pri regratu. Ta ima pravo bogastvo vitamina C, veliko vitamina A, še zlasti, ko cveti. Ima tudi zelo veliko kalija, nekaj železa in bakra. Izjemnega pomena so regratove grenčine (taraksin, tarakserin in levulin) ter inulin oziroma oligosaharid. Ta preprečuje dvig krvnega sladkorja, kar je zelo pomembno za sladkorne bolnike; prav tako izboljšuje absorpcijo kalcija in magnezija. Inulin je močna podpora vsem, ki imajo črevesne težave, saj je prebiotik oziroma hrana za dobre probiotične bakterije. Z inulinom je bogata tudi druga spomladanska zelenjava: cikorija, česen, por, čebula in topinambur. Grenčina taraksin v regratu vpliva na celotno izločanje v telesu in iz njega. Tako pospešuje izločanje žolča za lažje prebavljanje maščob, pospešuje izločanje seča in s tem čisti ledvice, odstranjuje strupene snovi iz jeter in ledvic, iz sklepov odplavlja sečno kislino in s tem preprečuje morebitne težave s putiko. Taraksin tudi čisti kri in tako posredno pomaga srcu in krvnim žilam. Pomaga tudi lenemu črevesu in s tem odpravlja zaprtost in posledice, ki so vidne na koži. Ugotovili so celo, da neposredno preprečuje nastajanje čirov na želodcu. Regrat vsebuje tudi precej saponinov, zato odstranjuje sluz iz pljuč, pozdravi katarje, zasluzenje, kašelj in posledice gripe. Včasih so regrat (pa tudi trobentice, ki prav tako vsebujejo saponine) uporabljali pri oslovskem kašlju in pljučnici. V ljudski medicini zelo cenijo te lastnosti pri blaženju starostnega kašlja. Regratov sok zdravi bradavice, poparek listov in cvetov je za izpiranje razjed, prevretek iz regratovih korenin pa raztaplja ledvične kamne.

Uporaba regrata v kuhinji

Ne smemo zanemariti, da je regrat uporaben cel, od korenine do cvetov. Korenine, ki vsebujejo največ prej navedenega taraksina, lahko uporabimo v juhi skupaj z drugo zelenjavo ali jo skuhano ponudimo kot solato z jogurtovo ali drugo polivko. Nekaterim se posreči koreniko celo spražiti in zmleti ter jo uporabiti kot kavni nadomestek! Rumene regratove cvetove uporabimo za regratov med in sirup, dodamo jih lahko slaščicam in nadevom ali iz njih pripravimo kremno juho. Najpogosteje pa uporabljamo nazobčane regratove liste: v solatah, juhah, rižotah in pitah. Zelo rada pripravim svež regratov sok z banano in sirotko, ki ju skupaj z regratovimi cvetovi zmešam v mešalniku in takoj ponudim. Tak sok prečisti telo, pospeši krvni obtok in spodbuja prebavo. V listih in cvetovih regrata sta predvsem vitamina C in A, ki oživljata metabolizem in prebujata hormone po »zimskem spanju«. Minerali, zlasti kalij, skupaj z grenčinami, vplivajo na pravilno peristaltiko oziroma ritmično gibanje črevesja, hkrati preprečujejo razvoj škodljivih bakterij in čezmerno nabiranje vode, zato odpravljajo spomladansko utrujenost!

Regrat lahko nabiramo od spomladi do jeseni. Mlade liste nabiramo pred cvetenjem, in sicer tako, da z nožem odrežemo le zgornjo polovico listov, da ohranimo korenine, saj bodo potem listi lahko spet zrasli. Pri nabiranju pazimo, da ne nabiramo tistega, ki raste ob prometni cesti; prav tako zelo pazimo, da ga ne nabiramo na travnikih, ki jih kmetje gnojijo z gnojevko ali – še slabše – z umetnimi gnojili. Podobno kot gobe regrata ne dajemo v plastične vrečke, marveč samo v zračno pleteno košaro ali ga rahlo polagamo v papirnato vrečko iz rjavega natronskega papirja. Nabiramo tudi cvetne popke in cvetove, korenike pa izkopljemo pred cvetenjem in pozno jeseni. Popke pred cvetenjem lahko vložimo in jih uporabimo podobno kot kapre. Regratove liste pa lahko skisamo podobno kot zelje; starejši kot so listi, bolj so grenki. Grenčino izgubijo, če jih dalj časa kuhamo ali čez noč namakamo v vodi. Sicer pa regratove liste samo na hitro speremo pod vodo, podobno kot solato ali rukolo, seveda pa regrat prej očistimo vseh ostankov zemlje. Načelno svežega regrata ne hranimo, saj podobno kot vsa zelenjava s tem izgublja vsebnost hranilnih snovi. Lahko pa regratove liste posušimo in jih pozneje uporabimo za pripravo čaja. Najpogosteje za čaj uporabimo mešanico suhih listov in korenine. Tak čaj pomaga prečiščevati jetra in ledvice ter odstranjevati ledvične in žolčne kamne, odvaja odvečno vodo iz telesa in odpravlja celulitis, zavira nalaganje maščob in pomaga pri slabokrvnosti.

Trobentice

Za trobentice mnogi ne vedo niti, da so užitne! V marsičem so si podobne z regratom. V trobenticah so eterična olja, kafra, ciklamin, saponini, vitamini in minerali. Spadajo v vrsto jegličev; trobentice so navadni jeglič, podoben pa jim je spomladanski jeglič, ki ima še več zdravilnih učinkovin. Zeliščarji že dolgo iz trobentic in drugih jegličev pripravljajo jegljičev sirup in trobentičine bonbone proti kašlju, ki jih pripravijo tako, da pest svežih cvetov brez pecljev in čaše tri dni pustijo v senci, da fermentirajo, nato prilijejo malo vode in toliko sladkorja, kolikor je cvetov, ter zmes kuhajo, da se zgosti; iz zmesi oblikujejo kupčke in jih ohladijo. Cvetove in liste trobentic polagajo tudi na akutne otekline, cvetove v vinu pa uporabljajo kot krepčilo za srce. Iz posušenih cvetov lahko pripravimo čaj zoper glavobol, če v kozarec izmenično nalagamo plast svežih cvetov trobentic in plast medu. Če napolnjen in zaprt kozarec pustimo tri tedne na soncu, dobimo sirup za izkašljevanje, ki ga uživamo po tri žličke na dan.

Čemaž

Zgodaj spomladi nabiramo tudi čemaž, ki ga prepoznamo po podolgovatih listih in izrazitem vonju po česnu. Med listi zrastejo oglata stebla z belimi zvezdastimi cvetovi v kobulih. Ker ob istem času najdemo tudi čemaževim listom podobne, vendar strupene liste šmarnice, je dobro, da neizkušen nabiralec zelišč čemaž prvič nabira z nekom, ki zna liste dobro razlikovati. Strupene liste razlikujemo predvsem po tem, da nimajo vonja po česnu in da ima šmarnica na enem steblu po dva podolgovata lista.

Čemaž je po svojem stimulativnem diuretičnem delovanju zelo podoben česnu. Spodbuja delovanje želodčnih sokov, zavira delovanje gnilobnih bakterij in bakterij vrenja, pomaga pri odstranjevanju strupenih snovi in težkih kovin iz organizma ter čisti kri. Podobno kot česnova naj bi tudi čemaževa tinktura preventivno delovala proti poapnitvi arterij in pomagala pri uravnavanju visokega krvnega pritiska.

Mlade liste čemaža je najbolje nabirati pred cvetenjem. V kulinariki surove čemaževe liste uporabljamo za pripravo solat, namazov ali zeliščnega masla. Iz kuhanega čemaža, ki med toplotno obdelavo izgubi veliko arome, pripravljamo aromatične omake, juhe, nadeve ali ga uporabimo namesto špinače. Popke čemaževih cvetov lahko vložimo v kis kot kapre, užitni pa so tudi čemaževi cvetovi, ki jih v majhni količini dodamo solatam, saj imajo nekoliko sladek in nežen okus po česnu.

Čemaževa juha

Čemaževi njoki

Regratova juha s krompirjem

Frtalja z regratom in sirotko

Zloženka z regratom, topinamburjem in črnim korenom

OZNAKE
O hrani
Deli