Z decembrskimi prazniki je povezane precej zmede. Začne se z zimskim solsticijem, najdaljšo nočjo v letu, ki bi se lahko iz očitnih razlogov povsem upravičeno imenovala velika noč. Ampak ob zimskem sončevem obratu se praznuje božič ali mlado sonce.
Takoj za njim je štefanovo, v konjskem znamenju. Takrat bi lahko tradicija velela pečenko štefani, kot je to v navadi v Avstriji. Ampak pri nas to delikateso dunajske kuhinje praviloma pripravimo za silvestrovo. In to največkrat ne iz konjskega mesa, temveč iz govedine.
Lažni zajci z jajci
Njeni revnejši različici pravimo tudi sesekljana pečenka, a prava štefani mora biti nadevana vsaj s trdo kuhanimi jajci. Zakaj vsaj? V Avstriji, pa tudi na Češkem in drugod, poleg jajc vanjo včasih zavijejo še čvrste kisle kumarice in hrenovke.
V Avstriji tej delikatesi pravijo tudi lažni zajec (falscher hase). Štruce iz sesekljanega mesa se je prijelo to ime zaradi oblike, predvsem pa je bila to nekoč jed za tiste, ki si niso mogli privoščiti boljšega mesa, pa so si pripravili nekaj okusnega iz zmletih ostankov mesa in jajc. Kombinacija zajca in jajc je seveda poznana iz velikonočne mitologije.
In smo spet pri zmedi s prazniki, opisani v uvodu. Ampak štefani je idealna jed, v kateri po prazniku pomladi recikliramo odpisane pisanice …
Štefani, to lažno praznično zajkljo, lahko seveda pripravimo iz prvovrstnih sestavin, če želimo prvovrstno doživetje ter poln okus. Poleg že omenjenih kumar in hrenovk jo lahko oplemenitimo tako, da jo pred peko zavijemo v svinjsko mrežico. Na ta način jo ohranimo lepo sočno, poleg tega pečenka v pečici ne bo počila.
Belgijsko kmečko dekle
Svinjske mrežice dandanes ni tako enostavno dobiti, če nimamo vez in poznanstev (VIP) pri mesarju. Kot alternativo lahko za zavijanje uporabimo na tenko narezano slanino, panceto ali kuhani pršut.
Dolgujem vam še pojasnilo o izvoru imena pečenke štefani. V nasprotju s splošnim prepričanjem to ni povezano s konjskim praznikom.
Sesekljana pečenka se je v avstrijskih kuharskih knjigah pojavila že sredi 18. stoletja in je – kot že omenjeno – veljala za hrano revnih.
Njeno izvirno avstrijsko ime se glasi stephaniebraten, po princesi Štefaniji Belgijski, ženi prestolonaslednika Rudolfa.
Omenjeno princeso so namreč v kačjem gnezdu dunajskega dvora zaničevali kot “belgijsko kmečko dekle”. Tako ji je pravila tudi njena tašča Elizabeta. Prav zato so ji posvetili tudi takšno “revno” jed.
Judovsko vprašanje
Preden je princesa Štefanija Belgijska prišla na Dunaj, pa so sesekljano pečenko v kuharskih knjigah imenovali judenbraten (judovska pečenka). Judje naj bi jo namreč še posebno čislali.
Ali je to poimenovanje skrivalo določeno mero posmeha ali je le označevalo kulturni izvor jedi, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti.
Ali si boste torej pripravili lažnivega zajca, judovsko ali sesekljano pečenko, nemara pa prav štefko, je povsem vaša odločitev. V vsakem primeru naj vam tekne!
© Salomon d. o. o., 2025.
Vse pravice pridržane.
Revija Dober tek je odlična kulinarična revija s preizkušenimi recepti. Eno najbolj branih kulinaričnih revij v Sloveniji sta leta 1995 ustanovila Darko in Zdenka Petelin, danes pa njuno tradicijo nadaljuje hči Urška Petelin, ki z zavzeto ekipo vsak mesec poskrbi za svežo zbirko receptov in obilico pestrih vsebin za sladokusce. V uredništvu revije Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov.
Uspešno sodelujemo tudi s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte in tematske publikacije, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.