Življenje v teh – izredno slikovitih– krajih je bilo vedno trdo. Majhne in razdrobljene kmetije so se vedno ukvarjale z vinorejo, a zemlje so imeli tako malo, da je bilo vina le za domačo porabo. Ljudje so počasi zapuščali posestva in večino vinogradov je počasi prerasel gozd. Danes je v dolini Pasji rep obdelana le slaba desetina nekdanjih vinogradniških leg, a stanje se počasi spreminja na bolje. Glavna sorta grozdja v dolini je bil vedno zelen, ki mu zelo ustreza lapornata zemlja in južne zavetrne lege. Polihistor Vrtovec ga je, že v drugi polovici 19. stoletja, med »trtnimi plemeni« (sortami grozdja) še posebej izpostavil kot »grozno dobrega«. Belo zvrst – vipavec – pa je med drugimi pil tudi avstrijski cesar na Dunaju. Sedanji gospodar Franc Premrn je leta 1985 začel obnavljati stare zapuščene vinograde in se posvetil predvsem sorti zelen. Sorta je bila takrat skoraj pozabljena. Sledili so mu tudi drugi, ki so v tradicionalni sorti – ki je ni bilo mogoče najti nikjer drugje – videli priložnost ustvariti nekaj neponovljivega in pivcem ponuditi karakterno vipavsko belo sortno vino. A starodavni zelen se ni pustil kar tako vpreči sodobnim enološkim tehnikam. Ponovno je bilo treba odkriti njegov značaj in način vinifikacije, ki mu ustreza. Franc Premrn priznava, da se je po desetletju poskusov z različnimi načini vinifikacije vrnil na začetno točko. Zelen je sveže vino, nežne, a zanimive aromatike, in noče biti nič več kot to. Prav zaradi te navidezne zadržanosti in pitnosti, ki temelji na pregovorni svežini vipavskih vin, so ga pivci vzeli za svojega. K prepoznavnosti in promociji je pripomoglo tudi to, da so se vinarji, ki pridelujejo zelen, združili, ustanovili konzorcij in zelen prodajajo pod svojim imenom v prepoznavni – posebej oblikovani steklenici.

Na posestvu Pasji rep pridelujejo še belo in rdečo zvrst pod imenom Jebačin, kar je staro ime za posestva in družino, ki je nekoč prebivala na mestu, kjer danes stoji hiša Premrnovih. Belo zvrst sestavljajo zelen, rebula in malvazija, rdečo pa merlot in kabernet sovinjon, ki ga bo kmalu nadomestila barbera. V dobrih letnikih bodo v posebni liniji polnili še vina tistih sort in leg, ki se bodo posebej izkazala. V kleti smo poskusili tudi tri izredna rdeča vina: sortni modri pinot, merlot in kabernet sovinjon.

Pri Premrnovih vinograde že od začetka obdelujejo na naravi prijazen način, kar dokazuje tudi obilica raznolikega cvetja med trtami, donosi na hektar so izjemno majhni, delo v kleti – hramu – pa logično, preprosto, brez tehnoloških bližnjic. Vinu dajo čas, da se rodi, dozori in kar najbolje izrazi svoje značilnosti. Na kmetiji se trenutno veliko dogaja. Tik pred dokončanjem je degustacijski prostor, kjer bodo lahko sprejemali goste, na dokupljenih vinogradih so zasadili nove trte, v sortni asortiment se vrača barbera. Zasadili so jo na visoko, zavetno lego. Tako kot pred desetletji zelen jo bodo nekaj let pozorno spremljali in ponovno odkrili najboljši način gojitve in najprimernejšo vinifikacijo v kleti, da bodo kar najbolje izrazili vse potenciale te rdeče sorte, ki je bila nekoč prisotna v dolini.

Oče Franc počasi predaja odgovornost za vina v roke sinu Samu, mlademu, a izkušenemu vinogradniku, ki mu ne manjka idej, trdno ukoreninjenih v zemlji, klimi, lokalni tradiciji in seveda burji domače doline Pasji rep. Slednje je v bistvu kar definicija koncepta vinarstva, ki ga prepoznavam kot edinega pravega: terroire – kakovostno vino je tisto, ki z vonjavami in okusi nedvoumno izrazi svoje enkratno in neponovljivo poreklo (zemljo in klimo) ter z izkušnjami, ki so jih pridobile generacije vinarjev, in izbranimi sortami grozdja, ki so se med mnogimi ohranile na določenem območju, pokaže, da so zanj najprimernejše. Poslanstvo vinarjev, ki sledijo tem načelom, je čim bolje izraziti te enkratne danosti in okoliščine s karakternimi vini, ki nosijo njihov osebni pečat. Ta logična in samoumevna načela v današnjem hitrem in tržnem času dobičkaželjni tržniki odrivajo v kot in jih poskušajo razvrednoti. Toda v pogovoru s Premrni sem videl, da se svojih potencialov dobro zavedajo, po okušanju vin pa tudi čutil, da tej poti zvesto sledijo. Sin Samo mi je ob koncu obiska povedal, kako stari ljudje iz vasi izrazijo razumevanje in poznavanje vinogradniških leg v svoji dolini: če je kakšna lega še posebno ugodna za določeno sorto grozdja, rečejo po domače, da je ≫lep svet≪, na primer za barbero. In res je dolina Pasji rep lep svet, iz katerega lahko pričakujemo veliko dobrih vin.

www.pasji-rep.si