Mežerli je vpisan na seznam nesnovne kulturne dediščine
Tik pred tednom slovenske hrane, ki ga zaznamujemo med 11. in 17. novembrom, so v register nesnovne kulturne dediščine vpisali značilno koroško jed, ki jo še danes pripravljajo predvsem v času kolin oziroma pozimi.
piše: Zoran Triglav
Jed iz zmlete drobovine, kruha, jajc, čebule in začimb so nekoč ponujale tako rekoč vse domače gostilne.
Mežerli je v zadnjih desetletjih za nekaj časa izginil z gostilniških jedilnikov in se ohranil predvsem po kmetijah in kmečkih turizmih. Danes ga v luči vračanja h koreninam spet oživljajo in ponujajo nekatere – še vedno redke – tradicionalne koroške gostilne.
Posebno zanimivo je ime, ki ga na Koroškem uporabljajo v dveh oblikah: v Mežiški dolini mežerli, v Mislinjski dolini in drugod tudi mežerle. V obeh primerih gre za samostalnik moškega spola v ednini. To ime povzroča posebno Nekorošcem vrsto preglavic in ga radi uporabljajo napačno.
Mežerle se sklanja kot štamprle
Da ne bo zadrege, ko se boste podali na Koroško in želeli naročiti to zimsko specialiteto, vam razkrijemo pravilno obliko. Najbolj enostavno bo, če si zapomnite, da mežerle sklanjamo enako kot denimo štamprle (kozarček za žganje) ali štokrle (stol brez naslona). Torej mežerle, mežerla, mežerlu, mežerle, pri mežerlu, z mežerlom. Oblika mežerli, prav tako moški spol ednine, se sklanja malenkost drugače, enako kot štamprli: mežerli, mežerlija, mežerliju, mežerli, pri mežerliju, z mežerlijem.
Svojevrstna težava je, da celo nekateri Korošci, zlasti mlajše generacije, mežerlija oziroma mežerla ne razlikujejo od mavželjnov. Gre namreč za podobno jed, le da je pri mavželjnih masa iz zmlete drobovine, jajc in kruha zavita v mrežico. Mavželjni so videti kot nekakšne culice, zato tudi množinska oblika imena, mežerli pa je v »razsutem« stanju. Etnolog dr. Janez Bogataj mavželjne opisuje kot »različico mežerlija«.
Ne zamenjujte ga z mavželjni
Da bo stvar še bolj zapletena, obe imeni, tako mežerle kot mavželjni, izvirata iz avstrijskega koroškega izraza maiserl. Nekoliko podobno jed, a precej bolj mesnato, poznajo tudi na Bavarskem pod imenom saumaise.
Na Koroškem poznajo še nekaj besed podobne oblike, denimo že omenjena štamprli in štokrli, poleg tega pa vsaj še šamrli (pručka), bavkrli (kosmulje), pokrli (ocvrta jed iz mešanice ostankov sestavin za paniranje) … Zabavna je ljudska domislica na to temo: Nabral je bàvkrli, sedel na štòkrli, dal noge na šàmrli, si nabasal méžrli, poleg si je privoščil pòkrli, na vrh pa je srknil en štàmprli.
Prilagamo recept, ki je skupaj s fotografijo objavljen na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije:
Mežerli
Sestavine za en pekač jedi:
1,2 kg junčjih pljuč
0,6 kg na kocke narezanega belega kruha
2 l mleka
2 dl alpske smetane
2 čebuli
4 jajca
olje
majaron
sol
poper
cimet
Priprava:
Na drobno narezan kruh prelijemo z vrelim mlekom, da se pri mešanju lepo razmoči. Dodamo skuhana in zmleta pljuča, na olju prepraženo čebulo ter začimbe (majaron, sol, malo cimeta). Maso mešamo, in ko se rahlo ohladi, dodamo še stepena jajca in smetano. Vse skupaj premešamo in damo v pomaščen pekač. Mežerli pečemo v pečici pol ure.
© Salomon d. o. o., 2024.
Vse pravice pridržane.
Revija Dober tek je odlična kulinarična revija s preizkušenimi recepti. Eno najbolj branih kulinaričnih revij v Sloveniji sta leta 1995 ustanovila Darko in Zdenka Petelin, danes pa njuno tradicijo nadaljuje hči Urška Petelin, ki z zavzeto ekipo vsak mesec poskrbi za svežo zbirko receptov in obilico pestrih vsebin za sladokusce. V uredništvu revije Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov.
Uspešno sodelujemo tudi s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte in tematske publikacije, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.