Krofi za pusta hrusta
piše: Eva Lunc
Članek je objavljen v reviji Dober tek, februar 2015
Spet je tu pust, najbolj norčavi dan v letu, ko se našemimo in si brez slabe vesti privoščimo slastnih dobrot, kajti pust je hrust, je mastnih ust. In ni pusta brez krofov. Najboljši so domači, še topli in dišeči, z ličnim venčkom krog in krog pa z najljubšo marmelado … Zato jih le ocvrimo sami!
Priprava krofov sicer velja za zahtevno veščino, a še zdaleč ni tako. Vse, kar potrebujete, je zanesljiv, preverjen recept in nekaj nasvetov, ki smo jih zbrali za vas – torej ni razloga, da maškar letos na bi razveselili s popolnimi domačimi krofi, prav takimi, kot jih je znala narediti babica. In ne pozabite, da vaja dela mojstra, zato jih lahko za ogrevanje ocvrete že na debeli četrtek!
Krofov pa se vendarle lotimo z vso pozornostjo. Najprej pripravimo vse sestavine, ki naj bodo najboljše kakovosti in ogrete na sobno temperaturo. Nato pozorno preberemo naslednje zapovedi in nasvete ter se zagnano lotimo dela.
Priprava testa
- Mnenja o tem, katero moko izbrati, so deljena: nekateri prisegajo na mešanico gladke in ostre moke, drugi vztrajajo samo pri ostri. Zagotovo pa ne zgrešimo, če uporabimo namensko moko za kvašeno testo oziroma za krofe.
- Če testu dodamo samo rumenjake, je rahlejše, če cela jajca, je gostejše.
- Sveži kvas mora biti na otip hladen, lepe bež barve, imeti mora svojstven vonj, njegova zgradba je listasta, lomi se na koščke z jasnimi robovi in se zlahka zdrobi. Če je videti izsušen, temnorjave barve in ima kiselkast okus, ga ne uporabimo. Sveži kvas za kvasec raztopimo v mlačnem mleku (najprimernejša temperatura je 30 do 35 °C), če je prehladno, se kvasovke ne aktivirajo, previsoka temperatura pa jih ubije. Med svežim in suhim kvasom sicer ni razlike – 7 g suhega kvasa nadomesti 20 g svežega – a kljub temu raje izberimo tistega, ki ga zahteva recept. Pri suhem kvasu, ki ga ni treba raztopiti v vodi, temveč ga preprosto vmešamo v moko, vedno preverimo rok trajanja.
- Iz sestavin zamesimo testo po receptu. Pomembno je, da testa ne gnetemo, temveč ga stepamo. Pri tem pazimo, da ga ne dvigujemo previsoko, sicer utegne biti luknjičasto.
Vzhajanje
- Testo potrpežljivo pustimo vzhajati na toplem mestu, kjer ni prepiha, damo mu čas in prostor (dovolj veliko posodo), saj je za kvašeno testo, ki ga cvremo v maščobi, zelo pomembno, da je dobro vzhajano.
- Običajno testo potrebuje 20 do 30 minut vzhajanja, vendar se raje ravnajmo po tem, da mora podvojiti prostornino.
- Testo za krofe mora vzhajati dvakrat: najprej samo testo, ko ga zamesimo, nato pa še oblikovani krofi (pokrijemo jih s čisto kuhinjsko krpo).
- Premalo ali preveč vzhajano testo ne bo imelo lepega venčka. Pravilno vzhajan krof se namreč v olje potopi do polovice, in ko ga obrnemo, na obodu nastane svetel venček. Zato je dobro, če v segreto maščobo najprej položimo en krof in tako preverimo, ali je testo dovolj vzhajalo in je temperatura maščobe primerna. (Če se krof potopi za več kot polovico, testo ni dovolj vzhajalo, če se med cvrenjem obrača, je vzhajalo preveč.)
Cvrenje
- Poskrbimo, da je v posodi za cvrenje zadostna količina maščobe, da lahko krofi prosto plavajo v njej. Pomembno je, da je maščoba ravno prav segreta. Segrevamo jo počasi. Temperaturo preverimo s kuhinjskim termometrom ali tako, da vanjo potopimo ročaj lesene kuhalnice. Če se okrog njega počasi in enakomerno dvigajo mehurčki, je primerno vroča. (Če je testo manj vzhajano, naj ima maščoba malo nižjo temperaturo, če je bolj vzhajano, pa naj bo temperatura nekoliko višja.) Za krofe je sicer bolje, da je maščoba na začetku segreta premalo kot preveč. Pri premalo segreti maščobi krofi tudi še med cvrenjem vzhajajo, vendar moramo povečati temperaturo, preden jih obrnemo, da na spodnji strani dobijo lepo barvo.
- Vzhajane krofe položimo v segreto maščobo z zgornjo stranjo navzdol. V posodi naj bo naenkrat le toliko krofov, da lahko prosto plavajo. Če je bilo testo zelo vzhajano, posode raje ne pokrivamo, če je bilo premalo vzhajano, posodo najprej pokrijemo, ko krofe obrnemo, pa posodo pustimo odkrito.
Nadevanje z marmelado
Krofe lahko nadevamo že pred cvrenjem, tako da testo razvaljamo na debelino pol centimetra in na polovici testa z obodcem označimo kroge, iz druge polovice testa pa enako velike kroge izrežemo. Na označene kroge nadevamo po 1 žličko marmelade, pokrijemo z izrezanimi krogi testa in robove dobro stisnemo. Pazimo, da testo dobro zlepimo, sicer marmelada med cvrenjem izteče. Potem z malo manjšim obodcem dokončno izrežemo sestavljene krofe.
Lahko pa jih napolnimo šele, ko so že ocvrti. V tem primeru testo razvaljamo na debelino približno 1 cm, brizgalno vrečko napolnimo z marmelado in jo nabrizgamo v vroče ali ohlajene ocvrte krofe.
Recept:
© Salomon d. o. o., 2024.
Vse pravice pridržane.
Revija Dober tek je odlična kulinarična revija s preizkušenimi recepti. Eno najbolj branih kulinaričnih revij v Sloveniji sta leta 1995 ustanovila Darko in Zdenka Petelin, danes pa njuno tradicijo nadaljuje hči Urška Petelin, ki z zavzeto ekipo vsak mesec poskrbi za svežo zbirko receptov in obilico pestrih vsebin za sladokusce. V uredništvu revije Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov.
Uspešno sodelujemo tudi s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte in tematske publikacije, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.