Nabiranje

Bezeg nabiramo od pomladi do jeseni. V aprilu in maju nabiramo mlade poganjke in liste. Drobcene bele cvetove z rumenim navdihom nabiramo le na višku cvetenja, pozno dopoldne in v sončnem vremenu, in sicer ob koncu maja in v juniju. Cvetja ne nabiramo v dežju, ker ta močno razredči eterična olja. Cvetje je najbogatejše z zdravilnimi snovmi, ko luna narašča do polne lune; tedaj doseže vrh. Za nabiranje uporabljamo škarje in odrežemo cvetje tik pod razrastjo cvetnih vejic. Prenašamo ga v laneni vrečki. Doma moramo cvetje takoj porabiti, viške pa posušimo na papirju pri 20–30 stopinjah Celzija tako, da se ne prekrivajo med seboj. Posušene damo v temno in nepredušno zaprto posodo, najbolje stekleno. Za čaj so uporabni tudi listi, a jih moramo nabirati pred cvetenjem. Sveže listje je strupeno, saj vsebuje sambunigrin, ki pa razpade med sušenjem. Čez poletje se iz cvetov najprej razvijejo zelene, nato rdeče jagode, ki temnijo do septembra, ko postanejo intenzivno temnomodre do črne barve. Nedozorelih jagod ne smemo uživati prav zaradi sambunigrina. V popolnoma dozorelih temnih jagodah ga ni več, saj je pod vplivom sonca razpadel. Zato moramo nedozorele jagode iz sicer zrelih kobulic odstraniti. Ker ves bezeg ne dozori istočasno, moramo sok iz jagod obvezno prekuhati.

Zdravilne lastnosti

Bezeg je že dolgo cenjen kot zdravilna rastlina; v ljudskem zdravilstvu ga priporočajo za zdravljenje vnetij, vročine, pospešitev potenja in lajšanje dihalnih težav. Posušeni cvetovi bezga imajo veliko eteričnih olj, saponinov, še posebno snov sambucin, ki je bezgu dala latinsko ime in vpliva na večje izločanje znoja. Bezgovo cvetje ima tudi nekaj vitaminov, med njimi C, E in B1, ki so dobri za imunski sistem, ožilje in dober spomin. Cvetje še ni popolnoma raziskano, vendar vemo, da imajo cvetovi 34 različnih spojin; najznačilnejša je fenilacetaldehid, ki daje bezgu značilen duh. Olje cvetov je odlično zdravilo za razpokano kožo. Bolj raziskane so bezgove jagode. Te imajo izredno veliko mineralov, med njimi največ kalija, fosforja, kalcija, natrija, selena, cinka in železa. V njih je precej vitaminov, med njimi največ vitamina C, nato vitaminov B3, B5, B7 in folne kisline. Zanimivo je tudi, da je v bezgovem soku veliko beljakovin in od tega kar polovico esencialnih aminokislin. Obilo je tirozina za pravilno delovanje ščitnice in gradnjo celičnih sten. Listi spomladi vsebujejo emulin, invertin, kalijev nitrat, saharozo, sambucinđ in še vrsto drugih zdravilnih snovi. Vse te učinkovine spodbujajo delovanje znojnic in pospešujejo izločanje seča ter tako odvajajo strupe iz telesa. Čaj iz listov in poganjkov tudi znižuje krvno koncentracijo sladkorja. Zeliščarji priporočajo pitje bezgovega čaja v obdobjih prehladnih obolenj in pri tistih boleznih, katerih stanje se hitro popravi prav z močnim potenjem. Uporabljamo ga še za obnavljanje krvi, zdravljenje vnetij, proti vročici in za lajšanje dihalnih težav. Liste lahko uporabljamo tudi kot antiseptični obkladek za rane in odganjanje insektov. Čaj iz bezgovih korenin je lahko tudi odlično odvajalno sredstvo.

Uporaba

Najpogosteje pripravljamo bezgov čaj, sirup in šabeso. Cvetove lahko ocvremo ali pripravimo kot sestavine različnih jedi od marmelad do pražencev in cmokov. Cvetove lahko uporabljamo tudi za pripravo domačih kozmetičnih krem. Še pogosteje uporabljamo bezgove jagode. Iz njih pripravljamo temne marmelade, džeme, sladke bezgove huje, ledene sufleje, žličnike, pudinge z bezgovim prelivom, bezgove cmoke, narastke in podobno. Nekateri iz bezga pripravljajo bezgovo vino, bezgov liker in bezgovo žganje. Prevretek iz svežih zmečkanih bezgovih listov v mleku je ljudsko zdravilo pri krvavitvah hemoroidov in lažjih opeklinah. Iz posušenih cvetov pa so pripravljali inhalacije pri vnetju oči in prehladu. Pri bezgu velja tudi nekaj previdnosti. Večjim količinam pijače in jedače iz bezga bi se morali izogibati srčni bolniki in nosečnice predvsem zaradi pospeševanja potenja.

Končajmo z manj znano lastnostjo bezga: iz dolgih delov bezgovega lesa si lahko izdolbemo leseno flavto, imenovano žvegla. Stari Grki pa so bezgov les uporabljali za izdelavo harf.

 

Izbrani recepti:

Bezgov sirup

Šabesa

Poletna hladna bezgova juha s penino

Svatovske bezgove potičke

Bezgove marjetice

Skutine kroglice z bezgovo čežano

OZNAKE
O hrani
Deli