Španska Rioja

Rioja do Calificada

Španci imajo 66 priznanih porekel DO (Denominacion de Origen), kar bi po naše ustrezalo zvezi »pridelava na določenem območju«. V najvišjem kakovostnem razredu DOCa (Denominacion de Origen Calificada) je Rioja, kjer so še posebej opredeljeni zaščita, tehnologija in sorte, hektarski pridelki in kontrolne institucije. Če kje na svetu, je prav tukaj zorenje vin v lesenih sodih prva zakonitost pridelave vina. V zadnjih letih to pomeni majhne sodčke iz povečini francoskega in ameriškega hrasta, v raziskovanju pa so tudi drugi dobavitelji (Madžarska). Le malo vin ima zato oznako »Joven« (mlado letniško vino, navadno pridelano le v cisternah), mnogo več pa boste našli oznak, kot sta »Crianza« (vino, ki je na polici šele potem, ko je eno leto preživelo v lesenem sodu), »Reserva« (vino, ki ima prav tako zapovedano staranje v lesu najmanj eno leto in sme biti na trgu šele v tretjem letu starosti) in »Gran Reserva«, kjer je predpisano ležanje v hrastovih posodah najmanj dve leti, nato pa mora steklenica odležati še vsaj tri leta v arhivski kleti. Tudi vsak letnik ni primeren! Rioja ni le simbol za tradicijo, ki živi na starih lovorikah. Zaščiteno in kontrolirano poreklo je pridobila v letu 1991, čeprav je bila že leta 1926 priznana kot posebno vinorodno območje. Pokrajina in predvsem ljudje so znali obdržati ugled ob trmastem vztrajanju pri svojih temeljih – sortnem sestavu (ob velikih spremembah v smeri pridelave zdravega, zrelega grozdja, pridelanega čim bolj sonaravno) in imperativu zorenja v lesenih posodah in steklenici. Nobeno novodobno vino na svetu ne zori toliko časa v lesu kot vino iz Rioje. Rioja obsega približno 64.000 hektarjev (tri Slovenije) in v skladu s tem pridela približno tri slovenske pridelave – okoli dva milijona in pol hektolitrov, od katerih je 85 odstotkov rdečih vin. Razdeljena je na tri dele, ki se med seboj ločijo po klimi (nekje prevladujejo bolj atlantski, drugje že bolj mediteranski vplivi), pa tudi talne razmere so različne. Najznačilnejša je rdeča feritna zemlja, kot nekakšna »terra rosa«, a je težja, glinena, nekateri deli so kamniti, naplavine, prodi in celo apnenci. Veličastne so velikanske planote, ki so kot odrezane ravne mize, na katerih se razprostirajo vinogradi. Celotna pokrajina diha z vinom in vinogradništvom, pa vendarle je pridelovalcev vina, ki vina polnijo, le okoli 572!

Tempranillo ali rdeča ranina

Če obstaja sorta, ki zaznamuje španska vina, je to nedvomno tempranillo. Ime izvira iz izraza »ran, zgodnji«, saj hitro zori. Tempranillo je zasajen na več kot 70 odstotkih vinogradov v Rioji, zanimivo pa je, da je kot sorta določen na osemindvajsetih območjih DO in na dvanajstih od njih je vodilna sorta grozdja. Vsekakor ni ravno najmanj zahteven, je pa toliko bolj raznovrsten in daje celo paleto kakovosti pri vinih – od lažjih svežih vin sadnega karakterja do takih, ki se lahko starajo desetletja. Prav ta lastnost, da z zorenjem tako čudovito pridobiva na kakovosti, ga je postavila na prvo mesto med vsemi v Rioji. Pridelovalci, ki z vini odlično krmarijo med tradicijo in modernizmom, so ime svoje najpomembnejše sorte tempranillo dobesedno na novo predstavili svetu in za to jim lahko resnično čestitamo. Poleg tempranilla ima svoje posebno mesto tudi nekaj drugih rdečih sort, ki jih dodajajo zaradi karakterja in specifičnih odlik – Graciano, Mazuelo in Garnacha Tinta. Med belimi sortami je vodilna viura, imajo pa tudi kar nekaj malvazije.

Campo viejo

Naš obisk je bil posvečen eni največjih kleti na tem območju – Campo Viejo – ki sprejema grozdje kar iz 2.500 hektarjev vinogradov v Rioja DOC, od katerih ima v lasti približno deset odstotkov. Še posebno zanimiv je podatek, da so njihovi dobavitelji grozdja zelo različni in predvsem zelo majhni, saj obdelujejo povprečno manj kot hektar vinograda.

Klet Campo Viejo je vrhunski arhitekturni in tehnološki dosežek. Zgrajena je bila v rekordnem času in odprta leta 2001, stara klet pa je iz leta 1963. Naslonjena je na hrib nedaleč od mesta Logroño in je obkrožena s 100 hektarji vinogradov, kjer izvajajo tudi poskuse, saj jim klima, nadmorska višina in raznolikost terena omogočajo pravi laboratorij v naravi.

Kljub velikanski količini vina – pridelajo približno 15 milijonov litrov – je vse skupaj nekako skrito in zasnovano tako, da sprva misliš, da si prišel na obisk v malo »večjo hišo«. Domačnost in naravni materiali so vsepovsod, zlasti je veliko lesa, zato kljub velikosti objekta iz njega diha toplina. Največji vtis naredi vhod v zorilnico, kjer v miru leži tisoče in tisoče malih sodčkov barrique.

Po kleti nas je vodil mladi enolog Roberto. Predstavil nam je del široke palete vin Campo Viejo. Začeli smo s suho Viuro 2010, ki je šele dobro zakorakala v steklenico, sledilo je presenečenje – Rose Tempranillo 2010 – privlačne malinove barve, v vonju pa se je čutila jagoda. Odlično poletno vino! Poskusili smo tudi dve peneči vini: lažji Rose in Grand Brut Reservo, ki je bila dokaj vsestranska, v vonju pa je prevladovalo cvetje.

Glavni del degustacije je bil obarvan rdeče – in to v pravem pomenu besede. Pri vseh vinih smo resnično občudovali bogastvo barvnih odtenkov. Crianza 2008 je imela granatno rdečo barvo, v vonju pa košaro drobnih rdečih plodov z rahlo zeliščno noto. Odličen okus vina, ki dobesedno kliče po druženju s širokim naborom jedi!

Campo Vejo Reserva 2006 je že dobro uležano vino. Barva je rubinasta z rjavimi odtenki, v vonju je nekoliko bolj »začinjeno«, po okusu mehko in gladko. Dolgo vino. Vino, ki je lahko všeč vsakemu pivcu, ki uživa ob rdečih vinih! Dovolj vsestransko, a še vedno ne preveč zapleteno!

Sledilo je vino Campo Viejo Gran Reserva 2004. Letnik 2004 je že oklican za enega najodličnejših v Rioji in v tem duhu nas je prepričalo tudi to vino. Globoka rdeča barva in kompleksnost v vonju, kjer se mešajo kava, cimet in čokolada, v ustih pa je vino žametno gladko in toplo. Vsekakor vino, ki gre k rdečemu mesu in h konkretnejšim jedem.

Končali smo z novejšo blagovno znamko DOMINIO 2007, s posebno zvrstjo, v kateri prevladuje tempranillo. Vino je enajst mesecev zorelo v novem francoskem hrastu, kar je verjetno prispevalo k bogatemu vonju po kavi, čokoladi in slivi. Verjamem, da s tem vinom, ki je bolj izrazito in »napadalno«, ciljajo na novo populacijo pivcev, ki rada posega po žaru in azijski kuhinji. Rioja malo drugače.

Vina Campo Viejo so prisotna v Sloveniji na policah vseh večjih hipermarketov že kar nekaj let. Ob dostopnih cenah se lahko tudi sami prepričate o napisanem.

Elena Adell

Pri vinu se vedno postavlja isto vprašanje – pa če gre za veliko klet ali malega pridelovalca: Kdo stoji za vsem tem?! Pričakovali bi kakšnega sivolasega gospoda s strumnim temnim pogledom. Tako, po špansko. Ne bi verjeli, da v tako tradicionalni deželi, za tako široko paleto vin, kjer je odgovornost do širšega okolja še toliko večja, stoji ženska. Gospa v najboljših letih, svetlih las, svetle polti in sinjemodrega živahnega pogleda, ki se zelo rada smeji. Svoj prijazni pogled na svet je vsadila ne le v samo arhitekturo kleti, v okolje, kjer deluje, ampak tudi v vina Campo Viejo. V svojem pogledu na vino in vse, kar ga spremlja, je Elena Adell zelo neposredna in preprosta, vendar z zelo jasnimi in izdelanimi stališči. Prepričana je, da je prihodnost za Riojo odlična. Ohranili so tipiko, ohranili so to, kar je najbolj sveto – zorenje v lesu – čeprav je tudi bolj mladostna »crianza« zelo pomembna. Ko ustvarja vina, vedno razmišlja o pivcu – o tem, kaj pivec pričakuje in kaj mu je ljubo.

Elena pravi, da ji vse, kar dela v službi, ugaja in svoje delo občuti kot svojevrstno poslanstvo – služiti ljudem, okolju in kulturi, iz katere izhaja. Tako bi mladim, ki šele spoznavajo svet vina, želela predstaviti vino kot najlepšo pijačo na svetu, če jo seveda znamo uživati odgovorno in ob mizi, kjer naj bo vedno tudi jed! »Ob tem ne smemo delati cele znanosti, ni treba, da je tisti, ki naroči steklenico, že pravi »vinoved «, ne želimo »superpivcev«. Moj moto je: Živi in pusti živeti. Vsakdo naj po svoje odkriva in uživa v svetu vina – pa naj bo slajše ali suho, rdeče ali belo. Naša naloga je pridelati všečna vina, vina, ki kličejo po še enem kozarčku. In da se ob tem trudimo ostati zvesti sami sebi.«

Kaj nas je navdušilo

Če koga najbolj navdušuje »moč« vina, naj poseže po Čilencih in novem svetu, v Rioji kraljujeta eleganca in dolžina vina. Ne le zato, ker sta večino vina zaznamovala roka in odnos, kot ga goji gospa Elena Adell z ekipo. To smo lahko občudovali tudi v kleti Ysios in nenazadnje tudi v primerkih, ki smo jih imeli veselje poskusiti že kje drugje, tudi doma v Sloveniji. Vina Rioja so izrazita vina sadnih not (češnje, borovnice), ki lepo stečejo in so prav prijetno pitka. So tudi vina, kjer so tanini že kar sladkasti, rahla astringenca pa le še bolj daje zamisli za krasna dopolnila k jedem. Ko govorimo o Gran Reservah, se temu pridružijo animalične note z bolj ali manj izrazitim evkaliptičnim nadihom, kavnimi aromami, čokolado in cimetom, kar poimenujem vino za meditiranje. Vina iz Rioje drži pokonci čvrsta kislina, kar je tudi jamstvo za njihovo odlično dolgoživost. Kompleksnost vina in prvinskost okusov sta lastnosti, ki ju v Rioji najbolj občudujem.

Na koncu omenimo še španske odlično in raznovrstno kulinariko (jamon, tapasi vseh oblik in sestavin, kroketi, tortilja s čebulo in krompirjem, paelja …), ki smo jo vseskozi doživljali in se celo spoprijeli z njo pod budnim očesom chefa v kleti Campo Viejo! V španski kuhinji še danes kraljuje sveža zelenjava in deviško oljčno olje ter bogastvo sestavin in začimb. Poleg tega smo vseskozi doživljali špansko neposrednost in toplino, zato je kot na dlani, da nam je obisk (pre)hitro minil.