Praznična omizja širom sveta

Decembra se po svetu zvrsti cela bera različnih praznovanj in čeprav si jih s kulinaričnega vidika nekateri narodi zastavijo zelo po svoje (na Grenlandiji si na primer okrog božiča z veseljem privoščijo mattak, jed iz kitove kože, Avstralci pa organizirajo piknike, na katerih pripravljajo nabodala z rakci), je veliko jedi in z njimi povezanih tradicij skupnih.

Kolači, piškoti, kaše in druge slaščice

Decembra se vsi radi sladkamo. Različice kolača s suhim sadjem lahko okusimo marsikje, npr. v Nemčiji Stollen, Ameriki fruitcake, Angliji figgy pudding, pa tudi na Karibih, kjer ga izdatno začinijo z rumom. Ali veste, da svojo različico panettona pripravljajo tudi v Peruju? Radi ga pospremijo s tradicionalnim receptom za vročo čokolado. Na Švedskem ob prazniku luči, ko goduje sv. Lucija (po julijanskem koledarju je bila takrat noč najdaljša), pripravljajo živo rumene žafranove kruhke, ki jih tradicionalno na mizo prinese najstarejša hči. V Franciji in Mehiki s peko kolačev nadaljujejo v novem letu, natančneje ob prazniku svetih treh kraljev. V francoski galette des rois skrijejo drobno figurico, imenovano fève – kdor jo odkrije, lahko preostanek dneva na glavi nosi krono. Mehiški rosca de reyes skriva figurico Jezuščka, katere najditelj postane njegov boter. Podobno tradicijo poznajo tudi na Portugalskem, kjer pripravljajo kolač bolo-rei.

Na severozahodu Evrope prazniki ne minejo brez aromatičnih piškotov speculaas, po podobnem receptu pa na Hrvaškem pripravljajo papernjake. Podobni so jim tudi ingverjevi piškoti, iz njih ponekod gradijo čudovite božične hišice. V celi vrsti držav začimbni mešanici dodajamo še obilico medu in nato posodice za piškote, predvsem pa svoja usta, polnimo z medenjaki. Grki jim pravijo melomakarono, dodajo pa jim tudi pomarančno lupinico. Turškemu medu v Italiji pravijo mandolat, v Španiji turrón, v Avstraliji pa kar White Christmas. Na Poljskem si po adventnem postu privoščijo flancate, na Islandiji pa ocvrejo tanek kruhek laufabrauð, ki s svojimi vzorčki spominja na snežinke. S piškoti se odlično znajdejo v Kanadi, kjer se širša družina zbere ob peki piškotov, vsak poskrbi za en recept, domov pa se vrne s celim izborom različnih dobrot.

S prazničnim časom je povezana tudi priprava sladkih kaš. Na Danskem pripravljajo posebno riževo sladico, imenovano risalamande, in vanjo skrijejo en sam olupljen mandelj, ki najditelju zagotovi darilce. Mnogi slovanski narodi v tem času kuhajo sladke kaše iz žitaric z najrazličnejšimi dodatki. Pod različnimi imeni (koliva, sočivo, kutja) jih poznajo v Bolgariji, Ukrajini, Rusiji, Črni gori, na Poljskem in drugod.

Mnoge gospodinje po svetu se v prazničnem času želijo pokazati v kar najboljši luči, zato na mizi ne sme manjkati tudi kakšna dih jemajoča sladica. Američani ta učinek dosežejo s hišicami iz ingverjevega peciva, Francozi pa okitijo omizje s slavno rulado bûche de noël, kar lahko prevedemo kot božično deblo. Na Novi Zelandiji pripravljajo sijočo pavlovo z granatnim jabolkom, v Avstriji pa slavnostni pogrinjek zaokrožijo s slastno torto sacher.

Pojedine po svetu

Tudi praznične glavne jedi nas povezujejo. V skladu s postno tradicijo se na mizah po vsem svetu ob praznikih znajdejo ribe. Južna Italija je znana po pojedini sedmih rib la festa dei sette pesci, kjer sedem vrst rib pripravijo na sedem različnih načinov. V Skandinaviji in na Irskem se na prazničnem jedilniku pogosto znajde losos, Čehi radi pripravljajo ocvrte krape, med jedmi s slaniki pa je verjetno najbolj znana ruska šuba – solata, pri kateri slanikom oblikujejo plašček iz zelenjave. Na jedilniku se pogosto znajde tudi sušena polenovka. Svoje različice bakalaja poznajo na primer na Portugalskem, v Braziliji in Mehiki bacalhau oz. bacalao, pa tudi na Norveškem lutefisk.

V Nemčiji se na mizi ob božiču znajde goska Weihnachtsgans (priprava je podobna pripravi naše martinove pojedine), omizja angleško govorečih narodov pa se pogosto šibijo pod težo pečenega purana ali piščanca s prilogami. V času božiča pridejo na svoj račun tudi ljubitelji svinjskega mesa. Poleg pečenk se marsikje na mizah znajdejo celi odojki. Po njihovi pripravi slovijo Filipinci in Portoričani. Ali veste, da tudi pri sarmah nismo sami? Poleg Balkana pripravljajo podobne zvitke, poimenovane yiaprakia, tudi v Grčiji.