Dobrote vzhodne Hrvaške

Na najvzhodnejšem delu Hrvaške se različne tradicije prepletajo v kulturo, ki je še vedno močno zavezana zemlji in običajem.

Po nepregledni ravnini, po kateri teče kar pet rek in jo zaokrožata reki Donava in Sava, se razprostirajo rodovitna polja in vinogradi. Že od nekdaj je najbolj »vinsko ozaveščeno« srednjeveško mestece Ilok, zato boste v njegovem kulturno zaščitenem mestnem središču v vsaki ulici našli vinsko klet ali vinoteko.

Med Ilokom in vinogradi okoliških gričev vodi Iloška vinska cesta, ki v ospredje postavlja iloški traminec, a ponuja tudi več drugih belih in rdečih vin.Pravo nasprotje ravnini in vinogradom so gozdovi mogočnega slavonskega hrasta – gozd Spačva je eden največjih hrastovih gozdov v Evropi!

Ta najvzhodnejši del Slavonije lahko odkrivate z avtomobilom, s kolesom, peš ali celo s čolnom, ki ga najamete pri domačinih. Ko se zvečer po ravnini razleže mraz, se prepustite krepkim slavonskim jedem, ki so obilne, a tako srčne, da vam ne bo žal poti.

Sarmice z domačim zeljem in domačimi mesninami

Kulen, švargle in satrica

Rdeča nit skoraj vseh jedi tega območja je prav zares rdeča: paprika. Lahko je sladka ali pekoča, zmeraj pa domača in vrhunske kakovosti, saj so tu ljudje pravi strokovnjaki za mleto rdečo papriko. Kombinacija sladke in pekoče paprike daje prepoznavno rdečo barvo kulinaričnemu zaščitnemu znaku Slavonije – rahlo pekoči dimljeni suhi salami kulen. Slavonski kulen ali kulin, ki ga pripravljajo iz najkakovostnejših delov mesa avtohtone črne slavonske svinje (po domače »fajferice«), si je prislužil mesto na seznamu zaščitenih kulturnih dobrin Republike Hrvaške. Podobno, a precej manjšo klobasico imenujejo kulenova seka. Oba sta neizogiben del krepke slavonske malice.

Domačini radi postrežejo tudi za palec debele domače ocvirke, rezine suhe slanine in švargle (tlačenke), domači sir in gosto smetano, ki jo posujejo s ščepcem mlete paprike ali pa jo zmešajo z mladim sirom, mleto papriko in nasekljanimi listi mlade čebule v satrico, ki ji eni pravijo solatka, drugi namaz, vsi pa jo jedo pri velikonočnem zajtrku.

“Fiš” in “šaran na rašljama”

Zaradi številnih rek so v tradicionalni kuhinji močno zastopane sladkovodne ribe. Ker se ljudje tu radi družijo, jih najraje pripravljajo na odprtem, ob ognju: na žaru, na ražnju (priljubljen je krap oziroma »šaran na rašljama«) in v jedeh iz kotlička, med katerimi je najbolj znan »fiš« paprikaš iz mešanih sladkovodnih rib.

Zaradi številnih rek so v tradicionalni kuhinji močno zastopane sladkovodne ribe.

Čobanac in gosji paprikaš

Tudi čobanac, enolončnica iz vsaj treh vrst mesa, je najboljši iz kotlička in ob dobri družbi. V njem so lahko svinjina, jagnjetina in mlada govedina, lahko pa tudi divjačina, ki je je v okoliških gozdovih v izobilju. Ponudili vam jo bodo še v okusnem lovskem golažu ali pripravljeno, kot jo že stoletja pripravljajo gospodinje hrvaške etnične skupine Šokci (»divljač na šokački«). V tradicionalnih gostilnah in prvinskih kmečkih turizmih lahko okusite tudi nekoč zelo priljubljen gosji paprikaš, ki so ga sicer tradicionalno pripravljali ob času žetve.

Več informacij za načrtovanje popolnega izleta v Vukovarsko-sremsko županijo najdete na www.visitvukovar-srijem.com.

Prav tako kot nekoč

V teh krajih še ne boste našli visoke kuhinje, velikih krožnikov in posodobljene kulinarične tradicije. Tu je tradicija še kako živa in ne potrebuje niti si ne želi posodabljanja. Domačini so ob praznikih zvesti običajem, radi imajo krepke zajtrke in še krepkejša kosila, kuhajo jedi svojih prednikov iz sestavin, ki jih sami pridelajo, vzgojijo ali ulovijo. Prav tako kot nekoč.

Ko se prebuja pomlad in se širne ravnine obarvajo v najlepše zelene odtenke in ob žuborenju rek prija kozarec dobrega vina, ob večernem mrazu pa krepkejša hrana, je odličen čas za obisk najvzhodnejšega dela Hrvaške.