Paradižniki za solato in prigrizke

Volovsko srce je ena od najbolj priljubljenih sort. Meso je okusno in mehko, sadež je rebrast in velik. Njihova barva je svetlejša in rožnata. Kožica je tanka in občutljiva, zato je z njim treba ravnati previdno, da je ne predremo, saj se sadež potem hitro pokvari. Uporabljamo ga za samostojno solato in dodajamo v mešane solate. Različic je več, od tistih z velikimi plodovi do manjših srčaste oblike. Okrogli gladki paradižniki so na trgu pod različnimi sortnimi imeni.

Rebrasti paradižniki spominjajo na volovsko srce, najpogostejše sorte se imenujejo marbella, genovese in fiorentino. Za paradižnik grapolo je značilno, da ga v rastlinjakih gojijo vse leto in trgajo tako, da se po več plodov drži na veji.

Češnjevi paradižniki so, kot pove že ime, manjši in primerni kot prigrizek ob narezkih. Običajno so okrogli, bolj sladkega okusa, sočni in brez kislega odtenka. Različice se imenujejo koktejl, liliput, crispin in picadilly, ki je nekoliko podolgovate oblike, v prodaji pa so na vejicah z več plodovi.

 

Paradižniki za pripravo jedi, omake in vlaganje

San marzano je podolgovat paradižnik z različicami, ki jim po domače pravimo pelati (pelati so v resnici vsi olupljeni paradižniki, italijansko pomodori pelati), a imajo različna sortna imena, na primer fuji pink, kero, adamo, crispino. Različica roma je ena od najpogostejših med pelati, torej paradižniki, ki imajo tršo kožico in so primerni za lupljenje. Je nekoliko sladkastega okusa.

Manjši paradižniki, t. i. datljevi, so podolgovati, rebrasti in z izrazitejšo konico ter spominjajo na datlje. Pogosto jih lahko najdemo pod imeni cupido, pachino ali mini plum. Uporabljajo se za pripravo testenin in drugih jedi, potrebujejo pa le minuto ali dve praženja. Ne lupimo jih, saj je njihova kožica zelo mehka. Tudi že navedeni češnjevi paradižniki so primerni za pripravo različnih jedi.

Paradižniki ne ljubijo mraza in hladilnika

Mraz zatira okus paradižnikov, zato jih je bolje hraniti na sobni temperaturi. To dokazujejo tudi raziskave, ki so pokazale, da se pri temperaturah, nižjih od 12 stopinj Celzija, zorenje plodov ustavi. Tudi če jih pozneje vzamemo iz hladilnika in pustimo nekaj časa na sobni temperaturi, je okus prizadet oziroma spremenjen. V paradižnikih zaradi mraza popokajo membrane, zato postanejo kašasti in manj okusni.

 

:::

Naslovna fotografija: Josephine Baran / Unsplash

OZNAKE
O hrani
Deli