V prednovoletnem času je denimo na Češkem nekaj najbolj normalnega, da v veleblagovnici stoji bazen z živimi krapi. Kajti krap na Češkem ne sme manjkati na nobeni božično obloženi mizi.
Zato še živi navada, da v ribniku ulovljenega krapa nekaj dni pustijo v kopalni kadi v domači kopalnici, da se očisti mulja … In v tem času je zaradi nenavadne zasedenosti kadi osebna higiena nekoliko okrnjena. Kdor krapa kupi, mu bo ta trpež prihranjen, saj se je že okopal v trgovinskem bazenu. Krap, namreč.
Ocvrta tradicija
Krap na božični večer je eden od tradicionalnih simbolov božičnih praznikov. Že v predbožičnem času na ulicah in v veleblagovnicah vsakega češkega mesta najdete velike kadi, polne rib. Tradicionalna božična večerja je sestavljena iz ribje juhe in ocvrtega krapa s krompirjevo solato.
Tako priljubljena božična večerja z ocvrtim krapom spada med najmlajše, a najmočnejše božične tradicije. Ribe so se sicer na božični mizi začele pogosteje pojavljati šele v začetku 19. stoletja, prej so bile bolj redkost. Uživali so jih predvsem v ribogojnih območjih ali v premožnih družinah.
Tradicija iz kuharske knjige
Božičnega krapa so po prvotni recepturi – na črno – pripravljali od dva do tri dni vnaprej in kuhali v sladki omaki z orehi, medenjakom in slivami. Ocvrti krap, ki je zares okusna specialiteta, je bil prvič pripravljen po receptu Magdalene Dobromile Rettigove.
V njeni slavni kuharski knjigi Domača kuharica, ki jo lahko primerjamo z Veliko slovensko kuharico, se je ocvrt krap skupaj s krompirjevo solato pojavil šele leta 1924. Neizogiben tradicionalni del božične večerje je na Češkem postal šele v 50. letih 20. stoletja.
Kako ga pripraviti
Ocvrtega krapa pripravimo tako, da ga očistimo, filetiramo in filete skupaj s kožo narežemo na majhne trakove. Dobro jih natremo z limonovim sokom, posolimo in pustimo nekaj ur počivati v hladilniku.
Pred začetkom cvrtja damo v eno posodo gladko moko, v drugo razžvrkljamo jajca z nekaj mleka in v tretjo drobtine. Trakove filetov krapa osušimo in jih postopoma povaljamo v moki, jajcih in drobtinah, nato ponovno v moki in jajcih ter na koncu rahlo v drobtinah.
Panirane kose razporedimo na pladenj (ne zlagamo jih enega na drugega, da se ne zmehčajo). V globlji ponvi segrejemo olje, položimo kose krapa in jih počasi cvremo, najprej na strani brez kože in nato na strani s kožo, dokler božični krap ne dobi zlato rjave barve.
Pred serviranjem lahko posamezne ocvrte trakove krapa rahlo premažemo z raztaljenim maslom in okrasimo z rezino limone.
Posebno priljubljen je ocvrti krap po trebonsko. Njegovo pripravo si lahko ogledate na videu na koncu tega prispevka.
Krapove luske za srečo
Pri božični večerji se upošteva več običajev – pripravi se dodaten krožnik za morebitnega naključnega gosta ali pa se pod krožnike da krapove luske. Za srečo in da bi bilo naslednje leto dovolj denarja. Iz istega razloga nekateri lusko od božičnega krapa shranijo v denarnico.
Krap v kadi
V nekaterih gospodinjstvih je del božične tradicije tudi že omenjeno hranjenje živega krapa v kadi, kar je še posebej zanimivo za otroke. Za krapa pa je bivanje v klorirani vodi skupaj s temperaturnim šokom (razlika v temperaturi vode v kadeh in kadi) zelo stresno.
Če domov prinesete živega krapa, ga je najbolje čim prej usmrtiti in očistiti, da mu prihranite dodatno trpljenje, ali pa naj bo bivanje v kadi čim krajše. Krapa nikoli ne bi smeli pustiti v domači kadi čez noč.
Izpuščanje krapov na svobodo
Nekateri ljudje v dobri veri na božični dan kupljenega krapa izpustijo na svobodo v ribnik ali reko. Na ta način pa krapa izpostavijo dodatnemu trpljenju, zaradi katerega bo najverjetneje poginil. V ribniku krap preživi zimo v zimskem spanju, ko biva pri dnu ribnika v negibnem stanju.
Če pa je jeseni ulovljen in nato hranjen v bazenu, je nenehno v gibanju in izgublja zaloge, zato ni pripravljen na prezimovanje. Poleg tega, če krapa, ki ste ga imeli v kadi, izpustite v ribnik, ga izpostavite temperaturnemu šoku.
Krap in velika noč
Krap je skupaj z drugimi velikonočnimi jedmi, kot so velikonočni kruh, velikonočna pečenka, jagnjetina ali kozličje meso, spadal na praznično mizo tudi v času velike noči. Tradicija velikonočnega krapa se v nekaterih družinah ohranja še danes, še posebej v ribogojnih območjih.
Krapa so kot vir postne hrane že pred mnogimi stoletji gojili v samostanskih ribnikih, od koder se je navada razširila še na plemiške in mestne ribnike. Nekoč so jih ob veliki noči snedli le malo manj kot v času božičnih praznikov.
© Salomon d. o. o., 2025.
Vse pravice pridržane.
Revija Dober tek je odlična kulinarična revija s preizkušenimi recepti. Eno najbolj branih kulinaričnih revij v Sloveniji sta leta 1995 ustanovila Darko in Zdenka Petelin, danes pa njuno tradicijo nadaljuje hči Urška Petelin, ki z zavzeto ekipo vsak mesec poskrbi za svežo zbirko receptov in obilico pestrih vsebin za sladokusce. V uredništvu revije Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov.
Uspešno sodelujemo tudi s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte in tematske publikacije, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.