Čeprav imata Ston in Mali Ston obzidje, ki ga po dolžini prekaša le Kitajski zid, in veličastne soline, v katerih sol na tradicionalen način pridelujejo že od 14. stoletja, poznamo ljubitelji kulinarike to prijetno srednjeveško lokacijo predvsem po slastnih ostrigah. Mesteca na samem začetku polotoka Pelješca so zato ena najpomembnejših kulinaričnih mikrolokacij hrvaške obale.
V Malostonskem kanalu, zalivu med obalo in Pelješcem, so odlične razmere za prvovrstna školjčišča, med katerimi še posebej slovijo školjčišča ostrig. Stonske ostrige (kamenice) ponujajo v mnogih restavracijah, domačini vam jih občasno odprejo tudi kar ob barki na pomolu. Svetujemo obisk Malega Stona (Ston Mali), kjer si privoščite ostrige, nato pa se po mogočnem stonskem obzidju odpravite do Stona (Ston Veli) in si tam ogledate še starodavne soline.
Če ste ljubitelj teka, se pridružite tekačem na septembrskem maratonu po stonskem obzidju (22. 9. 2019), če obožujete hrano in filme, pa boste na svoj račun prišli med 27. in 30. junijem, ko poteka kulinarično-filmski festival Kinookus, ki se letos osredotoča na vse bolj perečo problematiko prihodnosti hrane.
Stonsko obzidje
Ston je bil gospodarsko in strateško drugo najpomembnejše mesto Dubrovačke republike, takoj za Dubrovnikom, zato je v 14. stoletju (leta 1334) začelo nastajati najmogočnejše obzidje v Evropi. Kar trideset let so gradili zid, ki sega prek celega polotoka Pelješac in povezuje dve načrtno zgrajeni mesteci: Ston in Mali Ston. Na 5,5-kilometrskem zidu so številne trdnjave in stolpi, ki pritegnejo obiskovalce – septembra na njem poteka celo maraton!
Tradicionalne soline
Stonske soline so najstarejše soline v Evropi, ki v današnji obratujejo že vse od 14. stoletja dalje. Ko je namreč Dubrovačka republika kupila Ston in okoli njega zgradila obzidje, je zaščiten zaliv postal še primernejši za aktivno solinarstvo, ki je Dubrovački republiki prinašalo velike prihodke. Pravijo, da naj bi tu zaradi naravnih danosti sol pridobivali že Rimljani.
Danes so razdeljene v devet kristalizacijskih bazenov, ki se imenujejo po devetih svetnikih in v katerih letno pridobijo okrog 500 ton soli. Vrhunec sezone pridobivanja soli je v poletnih mesecih, del solin je odprt tudi za javnost in jih lahko obiščete med 7. in 19. uro.
Stonske lepotice – ostrige
V Malostosnkem zalivu naj bi ostrige gojili že v času Rimljanov, prvi pisni viri pa so tu ostrige zabeležili v 16. stoletju. Školjčišča ostrig lahko pobliže spoznate tudi z vodenim ogledom na ladjicah, ki odplujejo iz Malega Stona. Čeprav jih ponujajo vse leto, so ostrige najbolj okusne in najdebelejše marca, zato jim takrat priredijo kulinarični festival Festa od kamenica.
Stonska torta
Stonska torta je tradicionalna slaščica, ki so jo pripravljali ob posebnih priložnostih, predvsem ob veliki noči in božiču. Pravijo ji tudi torta od makarula (torta iz makaronov), saj so njena zelo pomembna sestavina domači makaroni, ki jim stonske gospodinje dodajo tipične sestavine tamkajšnje kuhinje – limonov sok in limonovo lupinico, jajce, oljčno olje, mlete orehe in mandlje – pa tudi sestavine, ki so jih njihovi možje pomorščaki ponosno nosili domov s potovanj – cimet, kakav, sladkor, vaniljo in rum. Čeprav zveni nenavadno, je stonska torta krasna poslastica.
Pelješac: Plavac mali!
In če ste že v Stonu, ne gre drugače, kot da se odpravite še malo naprej, po peljeških vinskih cestah, ki se vijejo ob vinogradih, najbolj prepoznavni značilnosti polotoka. Tla so groba in skalnata, poletja vroča in suše hude, nakloni pa tudi do 45 stopinj, zato se tu trte (in vinogradniki) res močno trudijo, da na njih dozorijo jagode, iz katerih nastanejo vrhunska karakterna vina polnega okusa. Vinogradništvo ima na Pelješcu dolgo tradicijo, najpomembnejša pa je avtohtona, svetovno znana sorta plavac mali. Najboljši legi zanjo sta prav na Pelješcu, to sta lega Dingač in lega Postup, ki so ju zaščitili v šestdesetih letih in sta prvi zaščiteni hrvaški vinski legi. Dali sta ime dvema najznačilnejšima rubinasto rdečima vrstama pelješkega vina, vrhunskemu dingaču in postupu. Da je Pelješac vinorodno območje s svetovnim potencialom, so prepoznali mnogi tuji vinogradniki in podjetniki – eden teh je kalifornijski vinski mogotec Mike Grgich (Miljenko Grgić), ki je vinsko klet za svoja vina uredil v idilični ribiški vasici Trstenik. Po vrhunskih peljeških vinih slovi tudi (sicer izjemno uspešen podjetnik) Ernest Tolj z vinsko kletjo Saints Hills v mestecu Oskorušno ter Američana Lee in Penny Andreson, ki sta lastnika vinske kleti Korta Katarina v Orebiću. Med obiski teh treh znamenitih peljeških vinskih kleti nikar ne prezrite kleti domačinov, ki pridelujejo odlična vina, a z manj medijskega »pompa«.
Pelješac ne slovi le po odličnem vinu, ampak tudi čudovitih peščenih plažah. Približno na sredini polotoka boste na primer našli oazo tišine in lepote, naselje Žuljana. Skrito v peščenem zalivu, obrnjeno proti zahodu, slovi po številnih lepih peščenih plažah, sončnih zahodih in potapljanju. Z nekaj raziskovalne žilice lahko na Pelješcu sami odkrijete svojo rajsko plažo. Poleg butičnih hotelov v Stonu in Malem Stonu so na Pelješcu številni ponudniki zasebnih nastanitev in avtokampi (večji v naselju Prapratno, in manjša v naseljih Hodilje, Brijesta, Žuljana …).
Več informacij: www.ston.hr, www.visitpeljesac.hr
© Salomon d. o. o., 2024.
Vse pravice pridržane.
Revija Dober tek je odlična kulinarična revija s preizkušenimi recepti. Eno najbolj branih kulinaričnih revij v Sloveniji sta leta 1995 ustanovila Darko in Zdenka Petelin, danes pa njuno tradicijo nadaljuje hči Urška Petelin, ki z zavzeto ekipo vsak mesec poskrbi za svežo zbirko receptov in obilico pestrih vsebin za sladokusce. V uredništvu revije Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov.
Uspešno sodelujemo tudi s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte in tematske publikacije, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.