Vinske steklenice

Večini steklenic je skupen samo volumen 1 liter in 0,75 litra, po obliki pa so lahko zelo različne. Določene oblike večinoma razkrivajo geografsko poreklo vina in lahko napovedujejo tudi njegov slog.

Osnovna naloga steklenice je zaščititi vino pred vplivi okolja – svetlobo (zato je večina steklenic iz temnega stekla), zrakom (skrbno oblikovano grlo steklenice, v katerega se tesno prilegajo zamaški) in delno tudi temperaturo (zaradi debeline sten steklenica delno amortizira nihanja temperature v okolju). Večina vin v Sloveniji se proda v litrskih steklenicah s kronskim ali navojnim zamaškom.

• Bordojski magnum volumna 1,5 litra. Steklenica je namenjena vinom, ki jim koristi daljše ležanje v kleti. Zaradi manjše količine zraka med čepom in vinom ter dvojne količine vina se slednje v taki steklenici počasneje »stara«.
• Burgundski dvojni magnum volumna 3 litre.
• Bordojski dvojni magnum volumna 3 litre. Tudi za to steklenico veljajo enake značilnosti kot za običajni magnum, vino pa zaradi količine vina in zraka zdrži še dosti dlje.
• Burgundski magnum volumna 1,5 litra.
• Šampanjski magnum volumna 1,5 litra. Za to obliko in volumen steklenice velja enako kot za druge magnume. Vina v njih počasneje in bolje zorijo. Šampanjce polnijo tudi v večje steklenice – največja, ki se imenuje nabukadnezar – vsebuje 15 litrov.
• Šampanjska steklenica volumna 0,75 litra. Velika večina šampanjcev pride do nas v steklenici take oblike. Skoraj vse prestižne polnitve šampanjskih hiš pa svojo posebnost izrazijo tudi z drugačno obliko šampanjske steklenice.
• Burgundska steklenica volumna 0,75 litra. Klasična oblika steklenic iz francoske Burgundije. Vanje polnijo vino iz modrega pinoja, šardoneja in gameja, drugod po svetu pa večinoma sortna vina, vedno pa so tudi izjeme.
• Bordojska steklenica volumna 0,75 litra. Znana je po tem, da se v steklenice take oblike polnijo rdeče zvrsti ugledne francoske vinske pokrajine. Ta oblika steklenice z visokimi rameni je najbolj razširjena oblika na svetu. Če je steklenica iz temnega stekla, so v njej najpogosteje rdeče zvrsti ali krepka rdeča vina, namenjena nekajletnemu zorjenju v kleti, v steklenici iz prozornega stekla pa, vsaj v pokrajini Bordeaux, sladka vina, pri katerih uživamo v izraziti zlati barvi, ki se po letih zorjenja prek oranžnih tonov približa jantarni.
• Tokajska steklenica volumna 0,5 litra. Steklenica za ugledno sladko vino iz istoimenske madžarske pokrajine. Vedno je iz prozornega stekla, da lahko uživamo v zlati barvi vina.
• Renska steklenica volumna 0,375 litra. Uporablja se za posebne (sladke) polnitve. Običajen volumen je 0,75 litra. Zelo podobne oblike so tudi steklenice iz Alzacije. Steklenica gre zaradi svoje višine težko v hladilnik, a je zaradi klasičnih rizlingov v njej vredno malo potrpeti.

Uporabljajo se seveda še mnoge druge oblike steklenic. V steklenice posebnih oblik polnijo skoraj vsa posebna vina: rozeje v prozorne steklenice v obliki anfore; vina iz nemške pokrajine Franken v posebne trebušaste, sploščene; vin jeaune iz francoskih jurskih Alp v steklenico volumna 0,66 litra; svoje oblike steklenic imajo tudi šeriji, marsale, madeire … Posamezni pridelovalci svojo identiteto izražajo tudi s steklenicami zelo raznolikih in prepoznavnih oblik, a to so le izjeme. Od značilne trebušaste in v slamo ovite steklenice iz italijanske Toskane, slovite »kjantarice«, do posebnežev iz Vipavske doline in Krasa.