Barvanje pirhov, peka peciva, okraševanje vodnjakov, velikonočni kres … S praznovanjem velike noči je povezano vse našteto in še mnogo več. Ampak kaj je pravzaprav pomen vseh teh običajev?

Zakaj se datum velike noči vsako leto spreminja? Kako je svoje ime dobil Velikonočni otok? Je poljski zajec Albrechta Dürerja v resnici velikonočni zajček? Odgovori na ta in podobna vprašanja vas čakajo v velikonočnem kvizu Goethe-Instituta Slovenija.

Pisani pirhi

K vsaki veliki noči spadajo barviti pirhi, še vedno pa ni povsem znano, od kod ta običaj izvira. Morda niste vedeli, da korenin sploh nima v krščanstvu. Jajca so namreč krasili že pred nastankom te svetovne religije. Tako pri Rimljanih kot starih Grkih so pisane okraske obešali v templje in jih podarjali prijateljem.

Velikonočno jajce ima v krščanski veri tudi globlji pomen. Koptski kristjani so imeli jajce za simbol vstajenja. Poleg tega je v 10. stoletju nastal običaj, da so ljudje svoje najbližje na velikonočno jutro obdarili z rdeče obarvanimi jajci, ki naj bi ponazarjala Jezusov grob in kri.

Saška: lužiškosrbski pirhi v odtenkih modre

Velikonočni pirhi v Nemčiji veljajo za enega najpomembnejših velikonočnih simbolov. Predstavljajo vstajenje in so hkrati simbol življenja. Nemci za velikonočne praznike s pobarvanimi pirhi pogosto okrasijo drevesa ali veje, seveda ko iz njih izpihajo rumenjak in beljak. Na mizah pa se znajdejo tudi pobarvana trdo kuhana jajčka, ki jih z veseljem pojedo za velikonočni zajtrk.

Za velikonočne praznike so priljubljena tudi pisana čokoladna jajčka z različnimi nadevi. Če tudi vi spadate med sladkosnede, potem morate ob naslednjem obisku Nemčije enostavno morate obiskati tudi priljubljeni Muzej čokolade v Kölnu!

Mar velikonočna jajčka znese petelin ali prinese štorklja? Morda pojoča kukavica? Skrivnost boste morda odkrili, če prisluhnete nemški velikonočni pesmi.

Barvanje pirhov z naravnimi barvami

Velikonočni zajček

Velikonočne pirhe vsako leto prinese velikonočni zajček. V pisnih virih je bila ta legenda prvič omenjena že leta 1678, zapisal pa jo je profesor medicine iz Heidelberga.. Velikonočni zajček pirhe odloži v velikonočno gnezdece ali jih skrije na vrtu oziroma po stanovanju, nato pa se začne lov nanje. Iskanje pirhov je še danes zabavna velikonočna aktivnost, ki jo imajo posebno radi najmlajši.

V času velike noči v Nemčiji prirejajo tudi številne skupinske love na pirhe, na primer na otoku Pellworm v Severnem morju, kjer v seno na tako imenovanem velikonočnem polju skrijejo več kot 10 tisoč pirhov. Bi jih radi iskali tudi vi? Veliki lov na pirhe bo potekal od 3. do 16. aprila 2023.

Velikonočni kresovi

Zbogom, zima – pozdravljena, pomlad. Tako kot jajca in zajčki je tudi svetloba simbol življenja in vstajenja, zato na velikonočno soboto (letos bo 8. aprila) po Nemčiji prižigajo tudi velikonočne sveče in kresove, s katerimi preženejo vse zle zimske duhove in pozdravijo prihajajočo pomlad.

V nekaterih regijah Nemčije veliko noč povezujejo tudi s posebnimi običaji. V severni Nemčiji, predvsem v Spodnji Saški, v skladu z večstoletno tradicijo kurijo ogromne velikonočne kresove. Kresovanja na veselo druženje privabijo stare in mlade od vsepovsod. V narodnem parku Harz si za veliko noč obraze počrnijo s sajami. Na Bavarskem pa imajo čisto posebne velikonočne običaje. Na veliki petek poteka karfreitagsratschen, parada ministrantov po ulicah z lesenimi ropotuljami. Na veliko soboto je še vedno priljubljen običaj gockelholen: mladeniči se po lestvi povzpnejo do okna dekleta (ali deklet), ki so jim všeč, ta pa jim dajo drobna darilca, s katerimi pokažejo, koliko jim je kateri fant pri srcu.

Velikonočni vodnjaki

Ste že kdaj videli velikonočni vodnjak? Pisano okrašeni vodnjaki in fontane ob veliki noči na Bavarsko in v Zgornjo Pfalško privabijo številne turiste. Med najbolj znanimi je velikonočni vodnjak v Bieberbachu v Frankovski. Okrašen je s približno 11 tisoč pirhi in je v Guinnessovo knjigo rekordov vpisan kot največji velikonočni vodnjak na svetu. Ta običaj ima korenine v Frankovski Švici, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je razširil tudi v drugam.

Čudovito okrašen velikonočni vodnjak

Tako kot velikonočna voda (osterwasser) tudi ta tradicija izvira iz poganskih časov. Takrat so fontane in vodnjake počastili z okrasjem v obliki cvetja, pirhov in vej. Ker je bila voda ponekod redka dobrina, so bili vodnjaki za številne prebivalce življenjskega pomena. Krašenje vodnjaka je bilo že del praznovanja: fantje so bili odgovorni za tradicionalno čiščenje, dekleta pa za krašenje. Sledilo je veliko plesa in veseljačenja.

Velikonočno jagnje

Danes velikonočno jagnje poznamo samo v obliki biskvita ali okusne pečenke, prvotno pa je imelo globlji pomen. V krščanstvu je jagnje simbol nedolžnosti in čistosti. Po Svetem pismu je Jezus Kristus jagnje božje (Agnus Dei). Na velikonočno nedeljo je vstal od mrtvih in se žrtvoval za grehe človeštva.

Velikonočno jagnje kot posladek

Velikonočni kruh

Mehak, sladek, puhast in s hrustljavo skorjico. Velikonočnemu zajtrku bi brez pravega velikonočnega kruha nekaj manjkalo. To kvašeno pecivo običajno vsebuje suho sadje in je posuto z grobo mletim sladkorjem ali mandljevimi lističi. Včasih so pecivu dodali še malo žafrana za lepo rumenkasto barvo. Okrogla oblika kruha naj bi predstavljala moč sonca, suho sadje pa upanje na dobro letino. Velikonočni kruh ima tudi verski pomen: sonce predstavlja Jezusa kot luč sveta. Za veliko noč je priljubljena tudi kvašena pletenica, ki se od velikonočnega kruha razlikuje po posebni pleteni obliki. Z njo naj bi nakazali tesno povezanost med Bogom in ljudmi.

Ste ob tem postali lačni? Potem poskusite enega od naših 16 receptov za kruh, ki vas bodo popeljali na kulinarično potovanje v 16 nemških zveznih dežel. Ali pa si dajte duška s tem receptom.

Po podatkih nemškega Inštituta za kruh v Nemčiji vsak dan prodajo več kot 3000 različnih vrst kruha in pekovskih izdelkov. Ta raznolikost je svetovni rekord in je od leta 2014 del nesnovne kulturne dediščine Nemčije.

Lepe in vesele velikonočne praznike ter dober tek!

:::

Naslovna fotografija – Foto: Vladvictoria / Pixabay

Saška: lužiškosrbski pirhi v odtenkih modre – Foto: Sylvio Dittrich / Oberlausitz-Marketing Gesellschaft Oberlausitz-Niederschlesien

Barvanje pirhov z naravnimi barvami – GMVozd / iStock

Čudovito okrašen velikonočni vodnjak – Pixabay

Velikonočno jagnje kot posladek – Foto: Anastasia Panait / Shutterstock

OZNAKE