Tatarski biftek velja na sončni strani Alp za eno najbolj prazničnih jedi sploh.
To seveda ni kakšna nova snobovska modna kaprica, saj njegova tradicija pri nas sega daleč v obdobje zlatih let rajnke Jugoslavije.
»Boljše družine« so si ga enkrat na mesec privoščile v kakšni hotelski restavraciji, večina pa se je z njim srečala vsaj na silvestrovo, ob sindikalnih decembrskih zabavah in ob dnevu žena.
![Pri nas ga najpogosteje uživamo s popečenimi kruhki.](https://dobertek.svet24.si/wp-content/uploads/2024/12/shutterstock_1721319229.jpg)
Pri nas ga najpogosteje uživamo s popečenimi kruhki.
Pri nas s kruhom, Francozi s krompirjem
Ta čislana praznična jed je do danes sicer izgubila nekaj pridiha svečanosti. Industrijsko pripravljen biftek lahko namreč v vsaki delikatesi kupimo vse dni v letu, in to po ceni malo boljše paštete.
To je sicer povzročilo, da tatarski biftek tudi jemo podobno kot pašteto. A navada obveznega tatarca vsaj za silvestrovo in ob kakšnih večjih osebnih praznikih se je kljub temu obdržala.
Tatarski biftek se v naših krajih tradicionalno postreže ob še vročih hrustljavo popečenih rezinah kruha z maslom, so pa še drugačni načini. Francozi in Belgijci si ob tej surovi delikatesi denimo privoščijo prvovrstni ročno narezan ocvrti krompir.
![Francozi in Belgijci si ga privoščijo z ocvrtim krompirjem.](https://dobertek.svet24.si/wp-content/uploads/2024/12/Shutterstock_2556052511.jpg)
Francozi in Belgijci si ga privoščijo z ocvrtim krompirjem.
Plemenita tradicija
Gostiln, znanih po sprotni pripravi te delikatese pred očmi gostov, ni na pretek. Nekaj pa se jih vendarle najde. Enega najboljših tatarskih biftekov na naših tleh si je dandanes mogoče privoščiti v hotelu Plesnik v Logarski dolini.
Tam so ga pripravljali že v 30. letih 20. stoletja, v času, ko jih je obiskal angleški kralj. Pred kratkim sta stari družinski recept osvežila Plesnikov glavni kuhar Tom Čopar in njegov mentor Janez Bratož.
![Surovi biftek Marije Plesnik - degustacijska porcija](https://dobertek.svet24.si/wp-content/uploads/2024/12/4_SUROVI-BIFTEK-MARIJE-PLESNIK_Foto_Jure-Klobcar-12_low-scaled.jpg)
Surovi biftek Marije Plesnik – degustacijska porcija
Seveda se po naši deželi najde še nekaj restavracij, gostišč in mesarjev, ki v svojem kraju ali širše slovijo po odličnem tatarskem bifteku. A na tem mestu jih ne bomo naštevali, saj to ni namen prispevka.
Ne glede na to, ali tatarski biftek, kupite, ga pripravite sami ali si ga privoščite v restavraciji, njegovo uživanje je nekaj posebnega.
![Tatarski biftek je vedno nekaj posebnega.](https://dobertek.svet24.si/wp-content/uploads/2024/12/Shutterstock_1797223480.jpg)
Tatarski biftek je vedno nekaj posebnega.
Obred stare šole
Tatarski biftek v marsikateri restavraciji ni le obrok, ki ga naročiš in ga natakar prinese iz kuhinje ter postavi na mizo, temveč pravi obred stare šole. Zanimivo je, da ga namesto kuharja pripravi izurjen in izkušen natakar.
Praviloma se ga pred očmi gostov loti tako, da na servirnem vozičku z vsemi sestavinami iz svežega rumenjaka, dijonske gorčice in olja najprej zmeša majonezo.
Tej postopoma doda še filete inčuna, drobno nasekljane kisle kumare, popečen česen, kapre, pekoče feferone, oljčno olje s čilijem, sladko in pekočo papriko, peteršilj, sol, poper, worcestrsko omako, konjak in še marsikaj. Ter seveda goveji file najvišje kakovosti.
![Meso ne sme biti zmleto preveč na fino, nekateri prisegajo celo na grobo nasekljanega.](https://dobertek.svet24.si/wp-content/uploads/2024/12/Shutterstock_2448807255.jpg)
Meso ne sme biti zmleto preveč na fino, nekateri prisegajo celo na grobo nasekljanega.
Hladno, ročno in urno
Tatarskega bifteka večina sladokuscev ne pripravlja doma, pa ne zato, ker ne bi poznali recepta. Takšnega števila sestavin namreč enostavno nimamo vedno pri roki. Recepti so sicer različni, ampak niso nobena skrivnost.
Najpomembnejše za biftek je seveda pravo meso. Dandanes v cenenih trgovinskih različicah praviloma ni najti prvovrstnega pljučnega kosa govedine. Kot nadomestek najpogosteje uporabijo stegensko mišico.
Ampak za zares dober biftek je vendarle nujno uporabiti pljučni file. Trik dobre priprave je tudi, da mora biti meso ves čas priprave dobro ohlajeno, ne sme se segreti, kar se rado zgodi med sekljanjem v nehlajenem aparatu.
![Privoščimo si ga z izbranim rdečim vinom.](https://dobertek.svet24.si/wp-content/uploads/2024/12/Shutterstock_416636917.jpg)
Privoščimo si ga z izbranim rdečim vinom.
Če meso ni dovolj ohlajeno, se namreč začnejo izločati lepki in biftek postane lepljiv. Meso mora ostati nekako krhko, zato ga je najbolje nasekljati z zares ostrim nožem. Težavno je tudi mešanje z rokami, saj postane temperatura za biftek previsoka. Najbolje je uporabiti pribor in biftek urno zmešati.
Miti in legende
Ves postopek ter neverjetne veščine, oplemenitene z dolgo tradicijo priprave, si je mogoče ogledati denimo v legendarni konobi Daniela nad Porečem v Istri, kamor pogosto romajo ljubitelji te posebne delikatese.
![V konobi Daniela ima tatarski biftek, pripravljen pred gostom, kar 48-letno tradicijo.](https://dobertek.svet24.si/wp-content/uploads/2024/12/daniela.jpg)
V konobi Daniela ima tatarski biftek, pripravljen pred gostom, kar 48-letno tradicijo.
O nastanku tatarskega bifteka krožijo številne zgodbe in legende. A dejstvo je, da je bil zelo popularen v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Prav tam je verjetno tudi nastal.
Kot sesekljano meso z začimbami in jajčnim rumenjakom ga opisuje kuharska enciklopedija iz leta 1938, viri iz leta 1921 pa kot surovo sesekljano meso s tatarsko omako ob strani.
Gotovo pa lahko pozabite na mit o Tatarih, starem turškem ljudstvu, živečem v Rusiji. Ti naj bi surovo meso zaradi poškodb ubitih konj dali pod sedlo. Ko so ves dan jahali, se je stolklo in zmehčalo, zvečer pa naj bi ga, začinjenega s slanim konjskim potom, pojedli. To je namreč le – mit.
© Salomon d. o. o., 2025.
Vse pravice pridržane.
Revija Dober tek je odlična kulinarična revija s preizkušenimi recepti. Eno najbolj branih kulinaričnih revij v Sloveniji sta leta 1995 ustanovila Darko in Zdenka Petelin, danes pa njuno tradicijo nadaljuje hči Urška Petelin, ki z zavzeto ekipo vsak mesec poskrbi za svežo zbirko receptov in obilico pestrih vsebin za sladokusce. V uredništvu revije Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov.
Uspešno sodelujemo tudi s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte in tematske publikacije, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.