Na prehranskem področju je bil september mesec lestvic in primerjav: prvi teden smo navdušeno primerjali najboljše restavracije in njihove zvezdice, potem smo manj navdušeno primerjali cene šolskih malic in kosil ter mesec neslavno zaključili s primerjavo najnižjih cen osnovnih živil v slovenski košarici. Ko vsa ta primerjanja zajameš v le eni povedi, pride na misel le ena beseda: absurd. Če v istem mesecu hvalimo prestižne restavracije z Michelinovo zvezdico in ugotavljamo, v kateri trgovini je cena mesa najnižja, potem je jasno, v kako zelo razslojeni družbi živimo.
Prav cena mesa me je pri slovenski košarici (za katero se vse bolj zdi, da ima nekaj lukenj in komaj še drži svojo vsebino) najbolj zbodla. Že sicer naj bi meso jedli redkeje, vsakodnevno ga lahko nadomeščamo s številnimi stročnicami, ki so cenovno dostopnejše. Ko si vseeno privoščimo meso, pa naj vsaj ne bo tisto najcenejše iz množične vzreje. Tako meso je ekološko in etično sporno, k nam večinoma uvoženo iz držav z nizko stopnjo nadzora in še nižjo stopnjo skrbi za živali (primerno delo z živalmi se odraža tudi pri kakovosti mesa).
Nacionalni portal Naša super hrana, na katerem je dostopna slovenska košarica, je sicer že leta namenjen prav promociji lokalno pridelane hrane.
Ob cenah v slovenski košarici bi se spotoma lahko vprašali še o višini trgovskih marž in razmerjih moči med trgovci in proizvajalci. Pa o ceni, s katero proizvajalci stiskajo svoje dobavitelje in delavce. Prav slednji so pogosto žal tisti, ki jim bo lestvica razvpite košarice med nakupovanjem prišla prav.
Tik pred koncem meseca je prišla novica, ki absurd iz prvega odstavka še poveličuje: Evropska unija zavrže več hrane, kot je uvozi. Zavržemo kar 15 milijonov ton hrane več, kot je uvozimo. Poročilo neprofi tne organizacije Feedback EU ugotavlja, da bi infl acijo cen hrane lahko zmanjšali že samo z omejevanjem količine zavržene hrane. A evropsko kolesje se vrti počasi, koši za odpadke pa se polnijo vse hitreje. Medtem si nekateri v Sloveniji ne morejo privoščiti niti enega toplega obroka na dan. Naj oktober ne bo mesec lestvic, naj bo mesec solidarnosti. Kdor ima, naj vsaj malo da. Če drugega ne, vsaj košarico – jabolk ali nabranega kostanja.