Tole pišem na terasi nad morjem, gledam proti Dubrovniku in naprej proti horizontu, ki ga določata neskončno morje in nebo. A morje žal ni neskončno, kljub ogromnim oceanom je omejeno in zaradi že skoraj desetih milijard ljudi tudi ogroženo. Najsodobnejše tehnike ribolova kljub mednarodnim dogovorom in omejitvam ropajo to navidezno neskončno zakladnico hrane in življenja, uničujejo živalske in rastlinske vrste in ogrožajo ves ekosistem. Ko k temu dodamo še milijarde ton plastike in številne kemikalije, ki jih zlivamo v oceane, smo upravičeno zaskrbljeni.

Pred manj kot pol stoletja, ko je bilo prebivalcev v Sloveniji le malenkost manj kot zdaj, smo tu in tam lahko iz bližnjega potoka potegnili raka ali postrv, ga spekli na odprtem ognju in s slastjo pojedli, danes pa to ni več mogoče. Potočnih rakov skoraj ni, tudi postrvi so izginile iz večine potokov, razen tistih, v katere jih umetno vlagajo (pa tudi kuriti se ne sme več). Ko sem še pred leti hodil po Ljubljanskem barju, sem vsakič preplašil nekaj zajcev, jate fazanov in veliko srnjadi. Danes zajcev skoraj ni več, fazane umetno naseljujejo, le srnjadi, ki je ekonomsko očitno bolj upravičena in morda nekoliko bolj prilagojena novim okoljskim razmeram, je še nekaj ostalo. Podobno je tudi drugod po Sloveniji.

Rib in školjk je bilo v morju v izobilju, tudi morski datlji (prstaci) in leščurji niso bili zaščiteni, ker ni bilo potrebe. Slovenija je bila skoraj samooskrbna, danes smo v glavnem že odvisni od uvoza osnovnih živil. Kraški pršuti so narejeni iz uvoženih svinjskih stegen, potice iz uvožene moke in orehov …

Kaj se je spremenilo? Enako število ljudi, enako število rek, gozdov in kmetijskih površin, isto morje, a manjša samooskrba in izumiranje živalskih vrst. Edina razlaga je »napredek«. In to v stilu fraze iz filma Se spominjaš Dolly Bell: »Vsak dan v vsakem pogledu vse bolj in bolj napredujemo.« Ja, tak je ta naš napredek. Vsak naj si ustvari svoje mnenje, a ne glede na razlike v mnenjih spoštujmo naravo. V restavracijah ne naročajmo prepovedanih školjk, ne naročajmo in ne kupujmo še popolnoma nedoraslih lignjev in drugih morskih organizmov, ki jih nalovijo s kočami, ki uničujejo favno in floro na morskem dnu! Ko kupujemo, pomislimo na okolje in prihodnost, pomislimo tudi na to, kaj povzroča »sodobna« proizvodnja hrane okolju in posledično nam. Mislimo globalno, ravnajmo lokalno!

Želim vam lep, sproščen in kulinarično pester dopust.