Američani imajo očitno izjemen dar, da stvari čim bolj poenostavijo, jih naredijo uporabne, udobne, priročne in, če govorimo o kulinariki, tudi okusne brez veliko priprave. To so v največjem obsegu naredili z burgerjem in tudi že s skoraj pozabljenim hotdogom. Oba sta postala simbola ulične prehrane.
Za hotdog načelno potrebujemo le klobaso in štručko. A pestrost okusov se začne z dodatki, ki jed naredijo sočno, hkrati pa nam omogočajo obilico možnosti za inovacije. Hotdog so namreč izumili kralji klobas, Nemci, ko so nekje pred stoletjem in pol prišli v Ameriko in se domislili inovacije, da so frankfurterico položili v prerezano štručko, da jo je bilo mogoče jesti vročo, kar med hojo. To seveda ni ugledno, je pa praktično, ameriško. Jed so Američani nekoliko šaljivo poimenovali po najbolj priljubljenih nemških psih jazbečarjih, ki so jih nemški priseljenci pripeljali s seboj v Ameriko.
Pri nas se je prvi kiosk za hitro prehrano pojavil pred kakimi šestdesetimi leti v centru Ljubljane, na parkirišču za staro Metalko, kjer so stregli okusne pečenice z gorčico in na papirnati krožnik položili še dišečo žemljico. Pravi hotdog pa so čez desetletje začeli prodajati v kiosku na Šubičevi ulici, kjer so se dolga leta vile vrste čakajočih na to modno jed.
Pri snovanju prvega kioska sem bil sprva udeležen tudi sam, a sem se potem odločil, da v življenju ne bom prodajal klobas – kar je bila glede na takratno priljubljenost hotdogov morda napaka. Pozneje je zanimanje za hotdoge upadlo, čeprav po krivici, zato ga v tej številki revije obujamo in ponujamo kar nekaj predlogov za pripravo okusnih hotdogov, tudi takih brez klobasice.
Vendar niso le Američani kralji ulične prehrane, tudi Parižani imajo svojo ulično kulinariko, res da bolj izbrano, čisto po francosko. V Parizu so namreč že stoletna stalnica kioski z ostrigami. Školjke mimoidočim odprejo kar na ulici in ob njih ponudijo tudi kozarček belega vina. Ostrige imam tako rad, da se jim nikoli ne ognem, ne v Parizu ne na obalah Atlantika ne v Stonu in po novem se jim tudi ob slovenski obali ne bom, saj smo končno dobili svoje, v Sloveniji gojene ostrige.
Kar nekaj mesecev so se iz naše kuhinje vile dišeče vonjave po raznovrstnih steakih. Nastajala je namreč nova tematska izdaja revije Dober tek Steak! Od zorjene govedine do peke. Temeljito smo preučili njihovo pot in vse postaje od pašnika do krožnika. Velja pokusiti. Resnično vam priporočam vstop v svet okusnih steakov.