Po več desetletjih smo se doma odločili, da prenovimo kuhinjo in shrambo, posledično pa še druge prostore v hiši, kamor odlagamo predvsem stvari, ki jih ne potrebujemo več. Srečal sem se z očitnim dejstvom, da sem potrošniško usmerjen in poleg tega še »hrček«. Seveda sem v hudem stresu, ker se moram zavestno odreči »zgodovinskim« predmetom, ki bodo napolnili kombi ali dva (pri čemer pohištvo iz kuhinje in shrambe ni všteto). Vse te predmete smo kupili, jih uporabljali ali pa tudi ne in jih hranili, ker bodo »morda prišli še kdaj prav«.
To je le del problema, ki je samo moj. Drugi del problema pa je naš. Vse te predmete je moral nekdo izdelati, izrabiti naravne vire, energijo … In če to pomnožimo z milijardo ali dvema, kolikor nas je potrošnikov na svetu, ki kupujemo več, kot potrebujemo, si zlahka predstavljamo, kaj počnemo svojemu planetu, edinemu domu, s katerega ne moremo pobegniti.
Če se omejim le na našo kuhinjo, kjer imamo vsaj trikrat preveč pripomočkov za pripravo jedi, od nožev, vilic, raznih čudežnih stiskalnic česna, rezalnikov kuhanih jajc, starih krožnikov, ki jih ni več dovolj za pogrinjek, pa kozarcev … Vse to smo kupili in zdaj bomo del tega zavrgli, del pa odpeljali v enega izmed centrov ponovne uporabe.
Ta prenova, ki mi je seveda požrla kar nekaj živcev, me je tudi marsičesa naučila. Odslej bom kupoval premišljeno, le to, kar potrebujem, in ustrezne kakovosti, ki bo zagotavljala dolgotrajno uporabo.
Še huje se nam dogaja s hrano. Nekoč hrana ni bila zavita v toliko embalaže, skoraj vsa embalaža je bila trajna, sestavine so shranjevali varčno (in to brez hladilnikov!), ostanke pa porabili ali pa jih namenili prehrani domačih živali.
Zato me prvič boli srce, ko je smetnjak, namenjen embalaži, trikrat prej poln kot smetnjak, namenjen biološkim odpadkom, drugič pa, ker je tudi teh preveč, saj zavržemo tudi tisto, kar bi z malo truda lahko porabili. In ko s polic in iz hladilnika mečemo v smeti hrano s pretečenim rokom – to je preprosto nespoštljivo in nikakor ni v skladu z ljudskim rekom: »Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga!« Spoštujmo hrano in uživajmo v domiselnih jedeh, pripravljenih iz »ostankov«. Saj je to, če drugega ne, v trendu. Ne samo med ekološko ozaveščenimi posamezniki, tudi med vrhunskimi kuharji, ki jim je izziv pripraviti slastne jedi iz poceni kosov mesa, sadja in zelenjave.
V tej številki vam ponujamo okusen jedilnik za vikend povsem brez odpadkov. Povezali smo se z društvom Ekologi brez meja,
ki so nam dali praktične napotke, kako brez večjega truda uspešno zmanjšati količino odpadkov v svojem domu. Tudi prihodnja številka bo bolj zelena in posvečena filozofiji »nič odpadkov«. To je trend, pa tudi način življenja in tradicija – naša, slovenska.
Nič naj ne gre v nič.