Desetletja prizadevanj mnogih posameznikov so bila potrebna, da smo končno zares dojeli, kakšen potencial imamo in kam spadamo na kulinarično-enološkem zemljevidu sveta. Spoznati smo morali, da smo zaradi svoje naravne in kulturne raznolikosti resnično posebni. Le malo je držav, ki bi se lahko pohvalile s tolikšno raznolikostjo. In ko pravim kulturna raznolikost, ne mislim le na zgodovinske in sodobne vplive iz tujine, temveč na ljudi, vpletene v kulinariko, ki so bili in so dovolj odprti, da sprejemajo vplive od zunaj, hkrati pa dovolj trmasti in pogumni, da gredo po svoji (slovenski) poti, in tudi dovolj bistri, da so znali ločiti zrno od plev. In vrhunskosti vedno sledi tudi množičnost.
Končno so ta prizadevanja tudi institucionalizirana, saj je »država« vendarle prepoznala potencial, ki ga imamo v turizmu, še posebej v kulinaričnem turizmu, in spodbudila ter podprla številne projekte: Slovenija evropska gastronomska regija 2021, Naša super hrana, že drugi vodnik Gault&Millau in zdaj še Michelin. In ob tem imamo še celo vrsto manjših projektov, regijskih in lokalnih, ki promovirajo kakovostne lokalne izdelke in ponudnike, saj kulinarika za svojo prepoznavnost potrebuje kakovostne sestavine slovenskega porekla. Dovolj? Nikoli ne bomo čisto zadovoljni, a v zadnjih letih so se zgodili tektonski premiki – kupovati slovensko je postalo »in«.
Spoznali smo, da je bila kulinarična piramida s kranjsko klobaso in potico na vrhu le epizoda na poti do dejanskega spoznanja, za kaj
pravzaprav gre: za kakovostne surovine slovenskega porekla, za kulinarično tradicijo, za znanje in promocijo tega, kar imamo in kar znamo – za vrhunskost. In prav vrhunskost, ki je prisotna že v številnih restavracijah po vsej Sloveniji, lahko tržimo in ponudimo domačim in tujim gostom.
Pohvalno je, da je Slovenska turistična organizacija namenila dovolj denarja za uvrstitev slovenskih restavracij v Michelinov vodnik in nas s tem umestila na kulinarični zemljevid sveta.
Nestrpno pričakujem prvo izdajo vodnika, kjer bodo restavracije po postavljenih merilih ocenili in razvrstili neobremenjeni in neodvisni tuji ocenjevalci. Številni drugi vodniki imajo težavo s subjektivnostjo ocenjevalcev, saj se v Sloveniji vsi poznamo in imamo, čeprav nehote, že ustvarjena mnenja, zato smo težje objektivni. Je pa res, da je vsak vodnik (razen komercialnih, kjer udeleženci plačajo za svojo prisotnost v njem) dobrodošel, saj je priporočilo za nas, hkrati pa spodbuda za ustvarjalce.
Prepričan sem, da bo vaša božično-novoletna kulinarika raznolika – tradicionalna s pridihom vsega, kar se je zgodilo v kulinariki v zadnjih dvajsetih letih.
Želim vam veliko veselja in užitka ob jedeh, ki jih boste pripravljali v prihodnjem letu, in seveda veliko osebne sreče in prijetnih druženj.