Pa smo ga končno dobili – vodnik po kulinarični Sloveniji. Ni Michelinov, saj je Slovenija morda premajhna zanj in država prevarčna, da bi vstopila v ta posel, je pa Gault&Millau skoraj tako prestižen kot njegov nekoliko starejši in bolj znani brat, a je dovolj ugleden in še uporabnejši.

Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je vodnik tisti, ki koga kam vodi, in tudi ta vodnik lahko uporabimo tako, a bolj kot vodnika bi ga uporabil kot informatorja, torej poročevalca in obveščevalca, saj nam podaja zelo pester izbor za prehranjevanje in kulinarično razvajanje v 150 restavracijah vseh ravni.

Kot se za pravega Slovenca spodobi, se seveda ne strinjam prav z vsemi ocenami in razvrstitvami, saj bi število kuharskih kap (s katerimi so ocenjene restavracije) v nekaterih primerih gotovo in odločno porazdelil drugače, a je ta vodnik vendarle z naskokom najboljši, kar jih v Sloveniji imamo. Podaja urejeno in dovolj izčrpno informacijo o kulinarični ponudbi. Morda v nekaterih primerih premalo poglobljeno in preverjeno, včasih tudi nekoliko subjektivno, a gre za prvo izdajo in resnično smo lahko veseli, da ga imamo. V celoti deluje objektiven (kar je izjema pri nas) in verodostojen.

Naše zadovoljstvo je ob obisku restavracije odvisno od številnih dejavnikov. Jedilni list, vinska karta, urejenost in to, kar dobimo na krožniku, je le del celotnega doživetja. Veliko je odvisno od našega razpoloženja, družbe, energije in razpoloženja vseh gostiteljev, saj le vse skupaj ustvari doživetje, zaradi katerega se odločimo obiskati neko restavracijo.

Težko je tudi oceniti in razvrstiti najboljših deset restavracij po vrstnem redu. Dvomim, da sta dva Slovenca, ki bi na seznam uvrstila istih deset restavracij, kaj šele, da bi jih enako razvrstila. In skozi ta očala glejmo vsebino tega vodnika ali bolje informatorja.

Je pa zelo pohvalno in razveseljujoče, da so, kolikor je meni znano, edini, ki so razglasili tudi najboljšega med natakarji, Matica Šubica iz ljubljanskega Maxima. Prepričan sem, da imamo več dobrih kuharjev kot natakarjev – na srečo in hkrati žal.

No, pa ne pozabimo na letni čas in praznike, ki so pred nami. To ni najprimernejši čas za obisk prepolnih restavracij in gostiln. To je čas, ko se raje posvetimo svojim kulinaričnim spretnostim in jih ustvarjajmo doma – za družino in prijatelje. Vsi »Dobertekovci« vam želimo veliko kulinaričnih uspehov, res lepe in vesele praznike in seveda vse najlepše v prihodnjem letu.