je bilo potrebnih, da je naša revija postala to, kar je danes, še bolje – to, kar bo postala jutri.
Odkar pomnim, so dobri okusi tisto, kar me je spremljalo že od otroških let. Dobri okusi in bogato obložena miza so namreč od nekdaj opredeljevali mojo družino in krog mojih prijateljev. Ne vem, kako bi najbolj slikovito orisal ta občutek: so to razposajena družinska kosila, večerje s prijatelji, ki se podaljšajo dolgo v noč, je to morda prizor iz Fellinijevega Amarcorda, ko kakih trideset družinskih članov sede za mizo sredi travnika, prekrito z belim prtom in obloženo s številnimi jedmi, ali morda prizor iz risanke Ratatouille, ko strogi kritik podoživi jed, ki mu jo je v otroštvu pripravljala mama …
V tem uvodniku sem nameraval pisati samo o naši reviji, ki letos praznuje visoko obletnico, a nekako ni šlo. Moral sem najprej opisati, od kod zagon, da je revija Dober tek sploh nastala – in to za domačo mizo davnega leta 1995. Dobri okusi in publicistika so bili vedno sestavni del našega družinskega življenja.
Zdaj je na delu že tretja generacija, ki predano sledi družinski tradiciji.
Ne bom razpredal o tem, kako je bilo takrat, kakšne jedi so bile takrat in kako je revija tehnološko nastajala, čeprav se mi zdijo zgodbe o vsem tem zanimive. Želim se zahvaliti stotinam ljudi, ki so predano verjeli v projekt Dober tek in vanj nesebično vtkali svoje zamisli in delo. Verjamem v močno, pomlajeno skupino sodelavcev, ki danes ustvarja in vodi revijo. Njihovo delo lahko ocenite vsak mesec in ga celo okusite na svojih krožnikih. O tem, da delamo prav, največ povedo vaši komentarji in seveda število bralcev, ki zadnja leta spet raste iz meseca v mesec.
Zato je zdaj pravi čas, da vam ob petindvajseti obletnici izhajanja revije Dober tek predstavimo naše novo oblačilo, ki seveda ni cesarjevo, je prava preobleka, z večjim obsegom, prenovljenim videzom, z nekaj novimi vsebinami, ki se bodo bogatile iz meseca v mesec, in seveda s kupom receptov in nasvetov za pripravo okusnih jedi. Revijo ustvarjamo z vsem srcem.
![]()
