Pust sitih ust!

Ob pustu mora biti vsakdo sit

Beseda pust naj bi izhajala iz prevoda latinskega izraza carne levare, opustiti meso, postiti se (iz istega izraza izhaja tudi beseda karneval). A preden je prišel čas očiščenja, 40-dnevni post, je bilo treba izprazniti shrambe in porabiti zimska živila. Predvsem tista, ki jih niso konzervirali s soljo ali prekajevanjem. Hkrati pa je predvidljiva človeška narava narekovala še zadnji predpostni prehranski razvrat. Nemalokrat je bil pospremljen tudi z večjimi količinami alkohola.

Tradicionalno se je vesela družba med debelim četrtkom in pustnim torkom zbirala ob raznovrstnih dobrotah. Pustne jedi pa so še posebej bogato popestrile mizo na pustno nedeljo, imenovano tudi debelnica. Popivali in mastili, precej dobesedno, so se vse do pustnega torka, na pepelnično sredo pa se je (vsaj) kulinarično veseljačenje končalo in prišel je post.

Pust mastnih ust – pa ne le od krofov

Gospodinje so pripravljale slastne, predvsem pa mastne jedi, pogosto svinjino v najrazličnejših oblikah. Verjeli so namreč, da v domove prinaša blagostanje in srečo.

Na debeli četrtek so marsikje jedli glavino ali zašink, predvsem svinjsko čeljust ali rilec v ričetu. Ponekod so si z veseljem postregli z ješprenjem s svinjskimi parkeljci. Z današnjega vidika morda bolj klasično izbiro so predstavljali prekajeni kosi mesa, krače, krvavice in pečenice. Spremljali so jih repa, zelje, matevž ali repni pire, kombinacija krompirja in repe, zabeljena z ocvirki.

Na Primorskem so se na mizi marsikje znašle markandele – hlebčki iz prašičjega drobovja in začimb, zaviti v svinjsko mreno. Na Dolenjskem pa so stregli šívanko. To je bil ob straneh šivan zvitek svinjskega flama, polnjen z mletim mesom, slanino in zelišči, ki so ga med peko obilno zalivali s cvičkom.

Pust in spremljevalne jedi

Svoje mesto so na jedilniku našle tudi pestre spremljevalne jedi. Štruklji, različne kaše in proso, večinoma krepko obogateni s svinjsko mastjo ali ocvirki, in prav posebna pustna polenta, skuhana v dobrem vinu z dodatkom podkuhane repe (ki se je kuhala s kosom svinjine) ali pripravljena v vodi, kjer se je kuhal pršut. Za popestritev so ponekod postregli s cmočki – buljo, pripravljeno iz koruzne moke, sladkorja, rozin, cimeta in masla. Ali pa s podolgovatimi ocvrtimi svaljki ali floki iz kuhanega kostanja, ki so ga do priprave hranili kar v ježicah.

Na Dolenjskem so od nekdaj pripravljali tudi štulo, jed iz kvašenega ali vlečenega testa, v katerega so zavili kašo, prekajeno meso in jajce. Na Primorskem pa so se lotevali tudi priprave pustne solate, sestavljene iz radiča, namočenega v zmes moke, jajc, belega vina in jabolčnika, ki so ga ocvrli, nato pa po želji jedca sladkali ali solili. Na Dolenjskem so se na mizi kot priloga vselej znašle tudi kuhane češplje – morda zaradi dobrega vpliva na prebavo. Po tako kalorično bogatem obroku je jedcem verjetno pri prebavljanju prišla prav vsakršna pomoč (še posebno v obliki žganjice).

Posebno pozornost si zasluži ocvirkovka oz. špehovka, mastna in slastna potica. Verjeli so namreč, da bolj, kot bo mastna ocvirkovka, kakovostnejši bo gnoj v hlevu.

Pust sladkih ust

Sladkosti, ki spremljajo pustovanje, poznamo bolje. Morda zato, ker je nekdaj veljalo, da se seno poleti ne bo sušilo, če gospodinja ne bo pripravila krofov. Pritisk je bil še večji, ker so verjeli, da repa ne bo debela, če krofi ne bodo imeli dovolj lepih obročkov ali »kranceljčkov«.

Medtem ko so si pridne gospodinje prizadevale zadovoljiti ta visoka pričakovanja, so se bolj iznajdljive odločile za pripravo drugih ocvrtih dobrot – flancatov, fanclov, štraub, fritul, rafjol, bobov in mišk – kakor se imenujejo le nekatere izmed ocvrtih dobrot, posutih s sladkorjem, ki jih pri hiši ob pustu ni smelo manjkati. Poleg teh so, še posebno na pustno nedeljo, pogrinjke ponekod ozaljšale potice, posebej pa naj navedemo še žinkrofe. Varčne gospodinje so jih pripravljale iz testa, ki je ostalo pri izrezovanju krofov, napolnile pa so jih z makovim ali rožičevim nadevom.

Dobrote so skupaj s kakšnim kosom špeha, klobaso, jajci in vinom darovali maškaram, ki so obiskale hišo, da bi družini prinesle srečo. Če bi jih pustili praznih rok ali pa jim celo zaprli vrata, bi gospodinjstvo namreč vse leto spremljala smola.

 

Bridki konec pusta

Na pepelnično sredo je napočil skrajni čas, da se pust konča. Zaznamoval jo je pokop pusta, ki so ga ponekod zažgali ali pa vrgli v vodo, da bi simbolično pokopali vse, kar je slabo, in priklicali pomlad. Hkrati je bila pepelnična sreda dan, ko so se ljudje obrnili vase, se zavedli svoje minljivosti in se zavezali spremembam, da bi življenje naredili boljše.

Mnogi so ta dan začeli strog 40-dnevni post, ki je trajal vse do velike noči. Tradicionalno so ga ponekod uvedli s slanikovo pojedino ali jedmi iz polenovke in drugih rib. Glavobol so po izdatnem praznovanju zdravili s prežganko, sicer pa so post zaznamovale jedi na žlico – zelenjavne enolončnice, močniki in kaše, krompir in repa (iz posušenih in rahlo dimljenih olupkov repe so pripravljali jed, imenovano aleluja).

Tudi danes se v času posta marsikdo odloči za kakšno pozitivno spremembo. Če nam vztrajanje ob novoletnih zaobljubah ni uspelo, je post še ena priložnost za nov začetek. Pred tem pa si le privoščimo in ob rajanju pojejmo kaj mastnega in slastnega – saj veste, za dobro leto!

Izbor sladkih pustnih jedi

Slovenske in tuje, običajne in nenavadne sladke pustne jedi vas čakajo v zbirki pustnih receptov.