Vsi, ki radi kuhamo, imamo verjetno podoben tik: ko se sprehodimo mimo samoniklega zelišča, nam roka samodejno uide, razmrši listke in je v hipu pod nosom. Origano! Rožmarin! In tole, je to divji koromač? Mu ti praviš sladki komarček ali fenkel? Je to enako kot koper? Je pravilno koprc? Kako diši!
Po enem mesecu smo se vse članice ožjega uredništva spet sestale v pisarni in ugotovile, da med pogovorom o utrinkih letošnjega poletja pripovedujemo predvsem o vonjavah in okusih, o tem, kaj smo nabirale in kaj prvič jedle.
Manca je bila najbolj nabiralniško razpoložena. Na morju je nabirala divjo rukolo, morski koprc, šetraj in divji koromač, v gozdovih okoli Kranjske Gore je košaro napolnila z lisičkami, v sadovnjaku pa s slivami in ringloji. Slive je vložila po receptu iz Koroške (najdete ga na strani 15), ringloje je spekla v skutni piti (svoj recept deli z vami na strani 58). Njena kulinarična novost poletja: rožičev sladoled s figovim prelivom, ki jo je navdušil.
Ana je nabirala mlado koruzo, ki so jo spekli nad ognjem, sicer pa je raje počivala in uživala v trenutkih, ko otroci spijo. Med kulinarične izzive tega poletja je uvrstila ravno prav (ne)pečeno tuno na žaru.
Barbara nam je v uredništvo prinesla kozarec suhih oljk iz Brd, ki sta jih posušila njena strica (in zanje prejela priznanje). Neverjetne so, hkrati ravno prav slane, kisle, grenke in sladke, zato so pri meni zapisane kot najbolj slovenski umami okus doslej. O njih lahko več preberete v temi meseca, kjer med drugim najdete tudi recept za vložene suhe tepke. Te je Barbara prinesla z izleta v vasi Zasip pri Bledu. Njena kulinarična stalnica poletja (za nas pa novost): jajca na oko, začinjena s posušenimi koromačevimi cvetovi.
V naši družini imamo navado, da na morju nabiramo kapre. Z vsakega sprehoda s plaže prinesemo pest kaper, ki jih vložimo v domač vinski kis. Vsak dan dodamo še kakšno kapro in počasi se kozarci polnijo. Če imamo v nahrbtniku vilice in nož, z velikih kaktusov mimogrede odrežemo najbolj rdeče plodove opuncije. S počitnic obvezno prinesemo tudi suhe rožiče in samonikli origano, ki se s tistim z našega domačega zeliščnega vrta ne more primerjati. Morda tudi zato, ker diši po brezskrbnosti. Kulinarični poskus mojega poletja: zamrznjeni kosi lubenice, ki jih naribaš v granito.
Naj bo tudi jesen dišeča in topla.