O: Povsem vas razumemo: potica včasih pač ne uspe. Pri peki potice so drobne skrivnosti zelo pomembne in teh ni malo! Kot pravi sestra Vendelina, je ključna sestavina ljubezen, s katero potico pečemo. A pomembno je tudi, da poznamo nekaj zlatih pravil. Začne se pri svežih in kakovostnih sestavinah, ki naj bodo vse na sobni temperaturi. Testo prav tako vzhajamo na sobni temperaturi, ne pa na pečeh in radiatorjih. Nadev ne sme biti prevlažen, saj bi v tem primeru utegnil odstopati od testa. Potem, ko nadev namažemo na testo, ga lahko potresemo še z drobtinami, da vpijejo odvečno vlago (nekateri namazano potico dodatno posujejo s suhimi mletimi orehi in sladkorjem). Potico zvijemo čvrsto, le čisto na koncu rahlo, saj zunanji del pri zadnjem vzhajanju najbolj naraste. Potico prestavimo v model previdno, da ne zmedemo plasti, nato jo z dolgo iglo na gosto prebodemo, da bo med peko lahko uhajala para. Potica v modlu naj ne vzhaja preveč, največ za polovico ji dovolimo narasti, sicer se lahko notranji del na vročini potem sesede in skorja odstopi. Če potico pred peko pomažemo z jajcem in mlekom, pazimo, da s premazom ne zamašimo lukenj, saj bi tako onemogočili uhajanje pare in testo bi lahko odstopilo od nadeva. In nazadnje: spoznajte svojo pečico. Vsaka pečica se obnaša malo po svoje in pomembno je, da temperaturo prilagodite moči svoje pečice. Potica je pač zvita dama in včasih se rada ujezi. Toda to ne pomeni, da se moramo ujeziti tudi mi – brez zadrege bodite, prav vsaki gospodinji se je že zgodilo, da ji potica ni uspela. Obstaja tudi skrivna rešitev, s katero lahko rešimo zadrego ob slavnostni mizi: na trgovskih policah so zdaj že na voljo potice, ki so po sestavinah, pripravi in okusu zelo približale doma pečenim poticam. Nekatere sveže spečejo v trgovini, tako da jih lahko domov prinesemo še tople in dišeče.

20