Rad imam vino. Rad imam dobro vino, z veseljem se posvetim kozarcu ali dvema, tudi sam. Daje mi navdih, me sprošča in razveseljuje. Že vse odraslo življenje je vino moj spremljevalec in ves ta čas ga znova in znova spoznavam. Spremljam, kako se vina in njihovi stili spreminjajo, kako se spreminjata moj okus in vedenje in ves ta čas vem, da se vsega o vinu ne bom nikoli naučil. Srečal sem kar veliko strokovnjakov, sommelierjev in tistih, ki se imajo za poznavalce vin, a sem bil največkrat razočaran nad njihovim pristopom do vina. Številni so se ga lotevali kot inženirji kemije, ga analizirali in komentirali njegovo kemično strukturo, drugi, načitani, so svoje znanje brez pravega občutka za vino stresali vsem, ki so jih morali poslušati, in tretji so vino razumeli kot pozo, modo in ‘kupovali’ komercialne zgodbe vinarjev.

A del vinskega sveta je tudi vse to in hkrati nič od tega, kakor za koga. Nimam se za poznavalca, moje mnenje je subjektivno – saj objektivno tako ali tako ne more biti – zato nikogar ne poučujem o vinu. Sam vina delim zgolj po osebni lestvici od slabega do dobrega. Kako doživljamo vino, je odvisno od številnih dejavnikov; od tega, iz katere regije prihajamo, do tega, s katerimi vini smo se najprej srečali, predvsem pa od števila različnih vin, ki smo jih okusili, ter seveda kako temeljito smo se jim posvetili, koliko smo poslušali druge izkušenejše pivce, vinarje, poznavalce.

Torej, koliko nas je vino resnično zanimalo. Vino ni poza, ni zgolj teorija in vsekakor ni popita količina. Vino je predanost, pozornost, raziskovanje, razmišljanje, poslušanje in branje.

Po dveh letih brez resnejših vinskih dogodkov sem aprila obiskal Slovenski festival vin v Ljubljani. Ne le da je to eden največjih vinskih dogodkov pri nas, to je bil tudi izjemen dogodek zame. Predstavili so se številni vinarji z veliko res dobrih vin. Imel sem srečo, da sem lahko poskusil odlična vina. Desetletje razvoja, pionirsko delo številnih vinarjev, pričakovanja (in kupna moč) vedno bolj zahtevnih pivcev je botrovalo, da je ponudba slovenskih vin res vrhunska.

Občinstvo na vinskem sejmu je bila drugačno kot pred leti. Obiskovalci so bili predvsem mlajši, prišli so spoznavat vino in ne zbirat maligane, pozorno so poslušali vinarje, okušali, spraševali in se učili.

Polurno potovanje domov je minilo prehitro. Prijeten jazz, ki je donel iz zvočnikov, prijeten pookus po res odličnih vinih in obnavljanje številnih pogovorov s prijatelji in znanci vinarji ter obiskovalci. Lep večer, sprostitev in spomin.

Na zdravje!