Januar je tako kot predpoletni meseci čas obračuna s preteklostjo, torej s prehranskimi »prekrški«, ki smo jih naredili v decembru ali pa kar v celem letu. Prav vsi se pogledamo v ogledalo, stopimo na tehtnico ali preštejemo število že uporabljenih lukenj na svojem pasu in razmišljamo o hujšanju.

Imeti lepo, skladno postavo je lepo, vendar se vprašajmo, kaj skladna postava je in ali je pametno biti presuh – to, da ni pametno biti predebel, čivkajo že vrabci na vejah. Biti presuh prav gotovo ni pametno, a so merila zelo subjektivna. Dejstvo je, da je biti presuh nezdravo in nevarno za zdrave ljudi, kaj šele bolnike.

V Sloveniji naj bi bilo 46.000 podhranjenih ljudi in seveda večina izmed njih nima težav zato, ker si hrane ne more kupiti, temveč zaradi bolezni, tudi prehranskih. Doktorica Nada Rotovnik Kozjek iz Slovenskega združenja za klinično prehrano, ki je tudi znana strokovnjakinja za športno prehrano, pravi, da je nekaj maščevja le treba imeti, saj so v maščevju shranjeni tudi hormoni, ki jih nujno potrebujemo.

Nihče ne nasprotuje zdravi prehrani in gibanju, telesu brez odvečnih maščob, torej idealu in cilju vseh nas, ki bi radi bili – ne glede na leta – lepi po današnjih standardih lepote. Ti se, hvalabogu, spreminjajo in kakšen gram maščobe več nikogar več ne moti. Je pa moda skrajno suhih idealov lepote, ki jo simbolizira manekenka Twiggy, trajala kar pol stoletja. Od takrat naprej je začelo eksponentno naraščati število ljudi, ki so na shujševalnih dietah in se »zdravo« hranijo, nekateri so celo bolezensko obsedeni z »zdravo« hrano (ortoreksija) in bolj ali manj vse vidike življenja podrejajo »zdravi« hrani.

Včasih je dobro, da prehranska industrija sledi in tudi soustvarja trende. Hitro je prepoznala tržno nišo ljudi, ki želijo jesti čim bolj »zdravo« hrano. Posledično smo vsi na boljšem – v izdelkih omejujejo sladkor, sol ter število in količino aditivov, ki sicer skrbijo za barvo, boljši okus in trajnost.

In kar je najpomembnejše, vedno bolj se posvečamo kuhanju doma in tudi uživanju »domače« hrane, ki je gotovo bolj zdrava in prijazna kot na hitro pripravljena industrijska in večinoma tudi gostilniška. To se zelo zanimivo odraža tudi pri obisku receptov na naši spletni strani. Zelo veliko klikov imajo »klasični« recepti, ki naj bi jih vsi že poznali, ki so nam bili tako rekoč položeni v zibko. Pa jih očitno ne, ali pa si jih želimo pripraviti nekoliko drugače, kot »so jih pripravljale naše none«.

Tudi zato smo se v tej številki raziskovalno posvetili vsakodnevni goveji juhi, ki je – zanimivo – ni še nihče zaščitil, kot so na primer potico ali kranjsko klobaso. Pa bi imela gotovo velik promocijski potencial. Meni je ljubša kot potica in kranjska skupaj.