Ogenj, dim, razbeljeno železo, vonj po zažganem mesu … ni več asociacija na pekel in z njim povezano kazen, temveč na okusno zapečeno meso, zelenjavo in sadje, torej bolj spominja na kulinarična nebesa in nagrado.
Vsebino tega pisanja je spodbudil dogodek, ki so ga pred dnevi pripravili v prekrasnem parku na novo odprte gostilne Žibert v Ljubljani, ko je Primož Dolničar v okviru svoje turneje z žarom po Balkanu (oddaje pripravlja za televizijo 24-kitchen) za slovenski žar izbral vola na ražnju, kar je, roko na srce, res edina tradicionalna slovenska jed z žara, ki jo poznam. Bil je izjemnega okusa in v spremljavi praženega krompirja – odlična priložnost za druženje.
Ker vse, kar se spreminja, gledam v kontekstu časa, ne morem mimo piknikov izpred desetletij, ko se uspešnost piknika ni merila s kulinaričnimi vatli, temveč samo s količino popitega piva in vina na osebo, no, pa še prigriznili smo kaj iz železnega repertoarja. Takrat so kraljevali čevapčiči in pleskavice, že vratovina, ražnjiči in perutničke pa so se šteli za inovacije poznavalcev. Pogosto so vse skupaj polivali s pivom (to sem od nekdaj sovražil), če pa je malo zagorelo pod rešetkami, pa nič ne de, bo že v redu. Seveda so bili tudi bolj romantični trenutki, ko smo v žerjavici, v naravi (danes je to bolj ali manj prepovedano) pekli krompir (ki ni bil zavit v aluminijasto folijo), na palico dali kos mesa ali klobaso, ali pa nataknili na raženj odojka ali jagenjčka.
Danes pomeni peka na žaru vse kaj drugega. Ne samo dejstvo, da imajo vse trgovine številne izdelke, pripravljene za peko na žaru, spremenile so se tudi jedi, ki jih pripravljamo na žaru. »Klasika« izginja, prišli so stejki, jagnjetina, purani, perutnina, ribe, školjke, sadje in raznovrstna zelenjava, številne omake in pomake, marinade in priloge … Žar ni več samo ogenj in meso. Ni več vezan samo na naravo, vedno več ga je na balkonih in tudi v primerno opremljenih kuhinjah. Tudi sezona žara je daljša – zaradi navedenih lokacij in opreme, ki nam je na voljo.
Upam si trditi, da gre za pravo malo revolucijo v domači kulinariki. Žar ni več preprost, tako na hitro. Za pripravo žara nista dovolj le žerjavica in rešetka, izbrati moramo tudi pravi žar po obliki, namenu in vrsti goriva, potrebujemo tudi smokerje, posode za pripravo oglja, termometre, številne priprave za natikanje in objemanje mesa in rib, prvovrstne nože, kakovostno in žaru primerno oglje … da o številnih pravilno zorenih kosih govejega mesa in cele palete mesnih in zelenjavnih jedi sploh ne pišem.