Ferdinand iz Goriških brd

Ko je pred dvema letoma Brda obiskala verjetno najvplivnejša »vinska piska« na svetu – Angležinja Jancis Robinson – je bila nad pokrajino in predvsem njenimi vini navdušena. V Slovenijo je prišla prek italijanskega – bolj ravninskega – Collia. »Vina, pridelana na gričevnatih vinogradih Brd, so po okusu in značaju popolnoma različna od tistih z ravnice. Sadna, sortna, sveža, a predvsem pitna vina, odlična spremljava k lokalni hrani. Pa še vsaka kmetija jih pridela po svoji hišni navadi. Bogastvo različnosti, brez uniformizma,« je izjavila na predavanju v Ljubljani. Ena izmed teh posebnih je vinska klet družine Četrtič iz vasice Kojsko – tridest kilometrov oddaljeni od morja in štirideset kilometrov od Alp. Ta vasica, za Brda visokoležeča (270 m n. v.), je bila pred drugo svetovno vojno upravno in kulturno središče Brd – Dobrovo je bilo v tistih časih le majhen zaselek pod gradom, edina vasica tistega časa, vredna omembe, je bila Biljana. Družinska tradicija vinogradništva in vinarstva je bila po zadnji veliki vojni začasno prekinjena. Leta 1993 so tradicijo nadaljevali. Svoja vina imenujejo po pranonu Ferdinandu, njegovo ime je znamka družinskih vin, grozdje pa pridelajo v strmih vinogradih v okolici vasi. Zanje skrbi cela družina. Za delo v kleti in prodajo je odgovoren Matjaž Četrtič, po izobrazbi agronom, po značaju umirjen in razmišljujoč, vedno pozoren na dogajanja v svetu – še posebno v deželi z najdaljšo vinsko tradicijo v Evropi – Franciji. Spremlja pridelavo vin s posluhom za terroir. Ta termin – v slovenščini mu le delno ustreza prevod rastišče – izraža francoski pristop k pridelovanju grozdja in pridelavi vina na posameznih vinorodnih legah. Glavne komponente terroirja so: geološki, topografski klimatski pogoji na določenem območju, ki skupaj s človekom in izkušnjami, ki so jih pridobile generacije, dajejo vina prepoznavnega značaja in jih ni mogoče ustvariti nikjer drugje.

Matjaž dobro pozna družinske vinograde in si prizadeva z vini kar najbolje izraziti njihove potenciale. Zatravljeni vinogradi na terasah so na strmih južnih legah, podlaga je značilen lapor – opoka. Zaradi nadmorske višine in lege so temperature nižje kot na ravnici, razlike med dnevnimi in nočnimi pa večje – kar prispeva k izrazitejši sortnosti vin in večji svežini. Okolje je zračno in veter hitreje posuši od dežja namočene trte, zato je pridelava lahko biološka (baker, ki je težka kovina, so večinoma nadomestili s pripravki iz morskih alg. Kmetija je certificirana za biološko obdelavo vinogradov, ki prepoveduje uporabo herbicidov, insekticidov, boticidov, mineralno-kemičnih sestavljenih gnojil). Lapornata tla so revna, zato že po naravi ne dopuščajo visokih donosov. Koreninski sistem trideset do štirideset let starih vinogradov je razvejan in globok, zato laže prenaša sušne ali mokre letnike.

Matjaž verjame, da se dobro vino pridela v vinogradu – s čim manj posegi in s posluhom za specifičnosti posameznih sort. Nizki donosi in optimalno zrelo zdravo grozdje je nujen pogoj za dobro vino. Pri vinifikaciji ne išče bližnjic, po nežnem stiskanju grozdja potekajo procesi naravno zato, da se ohrani kar največ čiste sortnosti. Prva in najpomembnejša sorta v kleti je – seveda – briška rebula, ki ji posvečajo veliko pozornosti in jo poskušajo izraziti na kar štiri načine: kot svežo, sadno, mineralno vino brez vpliva lesenih sodov (Ferdinand rumena rebula); kot v najboljših francoskih petstolitrskih sodih fermentirano rebulo izbranega in zrelejšega grozdja (Ferdinand rebula reserva); kot krepko, koncentrirano rebulo, macerirano eno leto v sodu (v stiku z lastnimi kožicami, fermentirano z avtohtonimi kvasovkami) in polnjeno brez filtriranja (Ferdinand MRR – macerirana rumena rebula). Paleta rebul za vse priložnosti kot spremljava različnim jedem. Četrti način je novost hiše: penina iz rebul dveh vinogradov in dveh prijateljev: Matjaža Četrtiča in Roberta Prinčiča iz Števerjana. Grozdje prihaja iz visokoležečih vinogradov že v avsto-ogrskem katastru zapisanih najboljših leg za rebulo v Goriških brdih. Penina, pridelana po klasični šampanjski metodi (druga fermentacija poteka v steklenici, ležanje na kvasovkah vsaj petnajst mesecev) se imenuje Rebolium in se prodaja pod blagovno znamko Sinefinis (prevod: brez meja – Števerjan je namreč v Italiji) in je bila med pivci odlično sprejeta. V liniji svežih, sadnih vin imajo še sivi pinot (Ferdinand sivi pinot) in kabernet sovinjon (Ferdinand kabernet sovinjon). Posebnost hiše sta še dve zvrsti: Ferdinand belo – zvrst šardoneja, sovinjona ter belega in sivega pinota, delno fermentiranega v barikih iz francoskega lesa, in Ferdinand rdeče – zvrst kabernet sovinjona in merlota, zorjenega v izbranih lesenih sodih. Ob najboljših letnikih (v prejšnjem desetletju 2003, 2004, 2006 in 2009) polnijo še Ferdinand reservo, ki je večinoma iz izbranega merlota. Obe rdeči vrsti zaznamujeta izrazita sadnost (brez marmeladnosti) in lepa tanična struktura, ki dopušča pitje vina takoj, ko pride na trg (vino pred prodajo odleži v kleti vsaj tri leta), nagradi pa potrpežljive, ki obe sorti v svojih kleteh zorijo še nekaj let.

Vina znamke Ferdinand so skladna, pitna in harmonična, skoraj zadržana, dober partner k hrani, saj jo poudarijo, dopolnijo, je pa ne preglasijo – a vedno z briškim značajem: toplino mediteranskega sonca, svežino vetrov iz Alp in mineralnostjo briške opoke. Četrtičeve je lepo obiskati. Gostoljubno vas bodo sprejeli mama Jasna, oče Marjan ter brata Iztok in Matjaž z Jasmino.