Slovensko vinogradništvo

Register pridelovalcev grozdja in vina – RPGV

Od leta 2000 je vzpostavljen register kmetijske pridelave, v katerem na podlagi letalskih fotografskih posnetkov vodimo register pridelovalcev grozdja in vina. V tem registru je zabeležen in s svojo identifikacijsko številko vnesen vsak pridelovalec, letalski fotografski posnetek njegovih vinogradov, tipa zasaditve, sort, ki so posajene, letnik saditve vinograda in še nekatere druge podrobnosti. Pridelovalci imajo vsako leto tudi nalogo, da prijavijo letni pridelek, ki je osnova za pridobitev odločb o ocenitvi vina, s katerimi potem njihova vina bodisi v odprtem stanju ali v steklenicah zapustijo njihove kleti. Naj kot nekdanja članica pogajalske skupine za pridružitev EU trdim, da smo v tem smislu daleč najbolje prevetrena vinogradniško-vinarska država pridelovalka. Način, kot smo ga ubrali v Sloveniji, potem ko je bil vzpostavljen sistem kontrole od vinograda do steklenice, je na prvi pogled drag, a v luči različnih s hrano povezanih škandalov se potrjuje, da bo vedno pomembneje in za potrošnika še kako koristno, da je ta pot kratka, predvsem pa da je tudi nedvoumna in dejansko nadzorovana.

Če je za tujo pridelavo (nekaj držav in nekaj vinorodnih območij po svetu je izjema) kontrola pri pridelovalcu delo inšpekcije in tako imenovanega supervizorstva, je pri nas nadzor vzpostavljen preventivno: vsako vino mora, preden gre na trg, pridobiti oceno in biti prepoznano kot sposobno za promet. Vina brez ocene (pri teh na steklenicah ni oznake o številki odločbe o ocenitvi) so stvar sivega trga, predvsem pa odraz špekulativnega vedenja pridelovalca – marsikateri morda tudi ne more dobiti primerne ocene pridelka – in še eno opozorilo pivcem in potrošnikom, da kupujmo le preverjeno kakovost!

Slovenske vinorodne dežele in okoliši

Kljub dobri pokritosti v registru pridelovalcev grozdja in vina še vedno nastopa določeno razhajanje med registrom in dejanskimi površinami. V register je vpisanih dobrih 16.000 hektarjev vinogradov, pridelek se redno prijavlja od 13.000 hektarjev, iz letalskih posnetkov pa je razvidno, da imamo na ozemlju Republike Slovenije dobrih 20.000 hektarjev vinogradov.

Slovenija je kljub majhni površini (meri dobrih 20.000 km2) zaradi pestrosti reliefa in še posebno zaradi dejstva, da se na tem prostoru križajo različni klimatski vplivi (alpski, mediteranski, celinski), v vseh pogledih pestra dežela. Ta pestrost je dobila še posebno žlahtno potrditev v različnosti sort, ki rastejo na naših tleh. Prav zato je Slovenija v vinogradniško-vinarskem smislu razdeljena na tri kar precej različne in tudi v določenem smislu ločene dele – tri velika pridelovalna območja, ki imajo v svojem obsegu dokaj podobno klimo, skupne kulturnozgodovinske posebnosti, običaje in tudi sortni sestav, ki nekako zaznamuje določeno vinoro dno deželo (v spodnji razčlenitvi so v oklepajih približne vrednosti, kakor jih kažejo posnetki iz zraka). Vsaka od vinorodnih dežel pa je razdeljena še na ožja območja – na vinorodne okoliše, v njihovem okviru so manjše enote, podokoliši in vinorodne lege. Vinorodni okoliši še izraziteje kažejo skupne karakteristike klime, sortnega sestava in tudi geološko sestavo, ki je v Sloveniji tako zelo raznolika, da bolj ne bi mogla biti!

Vinorodna dežela Podravje (pribl. 9000 ha):

• vinorodni okoliš Štajerska Slovenija (s skoraj 8000 ha največji okoliš v Sloveniji)
• vinorodni okoliš Prekmurje

 Vinorodna dežela Posavje (pribl. 4500 ha):

• Bizeljsko – sremiški vinorodni okoliš
• Vinorodni okoliš Bela krajina
• Vinorodni okoliš Dolenjska

Vinorodna dežela Primorska (pribl. 8000 ha):

• Vinorodni okoliš Goriška Brda
• Vinorodni okoliš Vipavska dolina
• Vinorodni okoliš Kras
• Vinorodni okoliš Slovenska Istra 

Prav Vinorodna dežela Primorska kaže največjo raznolikost – če se v Brdih srečata Mediteran in Alpe, v Istri povsem prevladajo morski vplivi, ki zaradi višine in geološke pestrosti ponujajo širok spekter vin; povsem druga zgodba je Kras s svojimi temperaturnimi nihanji in burjo, pa tudi Vipavska dolina ima že na spodnjem in zgornjem delu doline dve povsem različni zgodbi.

V posameznih vinorodnih okoliših se sme saditi in pridelovati vino samo iz tistih sort vinske trte, ki jih določa trsni izbor za posamezni okoliš, uradno pa to poimenujemo »dovoljene« in »priporočene« sorte. Tako na primer v okolišu Brda ni dovoljena pridelava sorte renski rizling, v Štajerski Sloveniji pa (še) ne kabernet sovinjon. Navedba pridelovalnega območja je zakonsko obvezna – deželna vina se izkazujejo z označbo vinorodne dežele, kakovostna in vrhunska vina pa morajo imeti obvezno označeno pridelovalno območje vinorodnega okoliša. S tem je hkrati tudi nadzorovano in zaščiteno geografsko poreklo teh vin.

Poleg klasičnih kakovostnih in vrhunskih vin z zaščitenim geografskim poreklom imamo v Sloveniji pet posebnosti, ki so pridobila priznano tradicionalno poimenovanje (PTP) in so prav tako vina z zaščitenim geografskim poreklom. To so teran PTP, cviček PTP, metliška črnina PTP, Belokranjec PTP in Bizeljčan PTP. Ta vina se v skladu s tradicijo in vinogradniško-vinarskimi ter zgodovinskimi danostmi smejo v okviru pravil pridelovati le na določenih območjih – teran PTP se tako lahko prideluje le na Krasu, čeprav sorta refošk raste tudi v Istri, hkrati pa tudi vsako rdečkasto vino, ki zraste na Dolenjskem, še ni cviček PTP, in če ne izkazuje nekaterih lastnosti, dobi oznako le deželno vino iz Posavja …

S čim se res lahko pohvalimo?

V slovenski register je vpisanih približno 28.000 pridelovalcev grozdja in večina med njimi prideluje tudi vino. Veliko jih ima tudi dovoljenje za stekleničenje – kar dobrih 2000 pridelovalcev (naj za primerjavo navedem špansko Riojo, ki obsega tri slovenske pridelave, pa ima registriranih manj kot 600 polnilcev), od tega je 11 večjih (prek 500.000 litrov letno). V integrirano pridelavo je vključenih 7600 hektarjev, v ekološko pa slabih 300 hektarjev vinogradov. Skratka, slovenska vinska pridelava je močno razdrobljena, saj ima okoli 90 odstotkov pridelovalcev manj kot 1 hektar vinograda, le nekaj odstotkov jih ima torej ekonomsko vzdržne površine. Da je naša dežela tradicionalno vinogradniška, pove tudi dejstvo, da ima kar tretjina vseh kmetij v Sloveniji vinograd! V tem smislu lahko z nami tekmuje le Portugalska …

Vsekakor pa se lahko pohvalimo z velikimi nagibi, z zelo strmimi vinogradi, kar je v svetu prej izjema kot pravilo. Le nekatera območja na svetu se lahko ponašajo s tako ekstremnimi ekspozicijami vinske trte! Zakaj je to tako pomembno? Jakost osvetlitve in s tem kakovost dozorevanja sta močno odvisna od kota, pod katerim padajo sončni žarki. Po drugi strani so višje ležeča območja (z višjo nadmorsko višino) veliko varnejša pred pozebo in bolj zračna.

Naša pridelava je vezana izključno na gričevnate oz. strme predele. Tako je kar 30 odstotkov površin na nagibih prek 45 %, 34 na nagibih med 20 in 45 odstotkov in le za nekaj odstotkov površin (8) se ocenjuje, da spadajo med nagibe, ki so manjši od 10 %. Res nam lahko zavidajo! Vsekakor naj poudarim, da se število in površina vinogradov vztrajno zmanjšujeta, tudi število pridelovalcev se zmanjšuje, po drugi strani pa se veča delež pridelovalcev, ki imajo v lastništvu več kot 5 hektarjev vinogradov, kar kaže na bolj tržno usmeritev.

Kaj pa vina posebnih kakovosti (pozna trgatev, ledeno vino, suhi jagodni izbor …)? Tudi z njimi se lahko pohvalimo, saj imamo tukaj še posebno jasne mehanizme nadzora – od vinograda naprej! Ker sta marsikdaj glede tega kakšna nejasnost in pomislek, se dotaknimo tudi tega: grozdje za vino, ki želi označevati posebno kakovost, pred trgatvijo obvezno z zapisnikom pregleda nadzornik, podatki pa se za točno navedeno vino vpišejo tudi v register. Vsa vina posebnih kakovosti morajo tudi v vonju in okusu izražati karakteristiko teh kakovosti, sicer kljub doseženemu sladkorju v vinogradu pri ocenjevanju na pooblaščeni organizaciji za oceno vina niso potrjena kot vina posebne kakovosti.

Sorte, barve vina ….

Na vinorodnem območju Slovenije pridelujemo 48 sort vinske trte. Kot kažejo zadnji podatki, je zastopanost belih sort nekoliko upadla, tako smo v celotni Sloveniji že skoraj na razmerju 70 : 30 v korist belih sort. V skladu z iskanjem novih poti je tudi želja po oživljanju tradicionalnih sort (rebula, zelen, pinela, šipon, ranfol, radgonska ranina) in že skoraj izgubljenih avtohtonih sort (maločrn, lipna, klarnica, rumeni plavec …), pot do večjega obsega pridelave pa bo še dolga.

Vinorodna dežela Primorska
Sorta	%
Refošk	20
Merlot	14
Malvazija	11
Rebula	10

 

Vinorodni deželi Posavje in Podravje
Sorta	%
Laški rizling	21
Šipon	10
Žametovka	9
Renski rizling	7

 

V Evropski uniji potrošnja vina upada in tudi pri nas je trend podoben. Čeprav je spričo velikega deleža samooskrbe v Sloveniji (ker pač veliko ljudi prideluje lastno vino, ki ni stvar prometa) težko prav dobro oceniti potrošnjo po prebivalcu, pa se nekako podaja številka, ki je nekaj čez 20 litrov na prebivalca letno. To nas po potrošnji uvršča nekako na peto mesto v EU.

Navedli smo nekaj dejstev, ki kažejo vso raznolikost in tudi zahtevno pridelavo grozdja in vina v republiki Sloveniji. Upam, da bodo še povečala zaupanje pivcev in okrepila nacionalno samozavest, ko govorimo o slovenski pridelavi vina. Le oboroženi z znanjem smo tudi dobri ambasadorji naših vsakovrstnih odličnosti, kulturno-zgodovinskih zakladov in tudi vina.