Ob skoku v novo leto so ponekod izjemno zakoreninjene tradicionalne navade, povezane z dobrotami na mizi, saj velja, da prinašajo srečo.
Številni so prepričani, da je pomembno načrtovati prvi obed v novem letu, saj se po njem meri vse leto.
Po svetu imajo ljudje ob tej priložnosti najrazličnejše navade. Medtem ko je nekaterim pomembno le, da ob dobri pijači in jedači rajajo dolgo v noč, ponekod skoku v novo leto posvetijo prav posebno pozornost.
Tako je pri sosedih
Denimo Španci, ko bije polnoč, ob vsakem udarcu ure pojedo en sadež. Največkrat je to 12 grozdnih jagod – za vsak mesec sreče po eno.
V Estoniji je treba na prvi dan novega leta za srečo zaužiti natanko sedem obrokov.
Še posebno slastne šege se držijo na Siciliji, kjer na novega leta dan za srečo jedo lazanjo. Uživanje katerih koli drugih testenin na ta dan naj bi namreč prinašalo nesrečo.
Vraža je menda povezana z obliko, saj lazanja s svojimi listi testa spominja na sveženj bankovcev (makaroni pa kvečjemu na kovance). In višja ko bo novoletna lazanja, več plasti ko bo imela, več denarja bo pri hiši.
Navada v nobenem primeru ni slaba, saj gre za okusno jed, ki na novega leta dan preizkušeno odlično tekne tudi na naših tleh.
In tako to delamo doma
Ali ste vedeli, da tudi listi kislega zelja pri tradicionalni novoletni sarmi, v katere zavijemo nadev, predstavljajo denar oziroma bankovce? Saj veste za tisto staro balkansko navado, ko se šop bankovcev zvije v rolo in poveže z elastiko …
Gotovo ni naključje, da se sarma rima s karmo. Saj veste: prima sarma – dobra karma!
Navade, vraže in šege gor ali dol. Izkušeni silvestrovalci za prvo krepčilo v novem letu prisegajo na jedi iz kislega zelja, kamor poleg sarme štejemo vsaj še joto, segedinec in podobno.
Jedi iz kislega zelja se namreč po prekrokanih nočeh priležejo med drugim zaradi regenerativnega učinka na od vsega hudega oslabljeno telo. Kislo zelje je namreč polno vitaminov in mineralov.
Ugajati nam utegne tudi njegova kislina, hkrati pa udobje in toplina okusnih, krepčilnih jedi, ki ob prelomih leta pokonci postavljajo utrujene veseljake. Predvsem pa skuhane vnaprej lepo pokrite čakajo na zasenčenem balkonu ali okenski polici, kot veli stara balkanska šega.
Omenjene jedi si lahko privoščite tudi, če sploh ne računate na novoletno utrujenost. Skorajda namreč ni lepšega kot gotovost, da na prvi dan še povsem svežega leta ne bo treba kuhati.
Le prinesemo lonec z balkona, ga postavimo na štedilnik in počasi segrevamo. Medtem pa se iz televizorja tiho razlegajo valčki in koračnice dunajskega novoletnega koncerta.
Na zdravje, veliko sreče in dober tek!
© Salomon d. o. o., 2024.
Vse pravice pridržane.
Revija Dober tek je odlična kulinarična revija s preizkušenimi recepti. Eno najbolj branih kulinaričnih revij v Sloveniji sta leta 1995 ustanovila Darko in Zdenka Petelin, danes pa njuno tradicijo nadaljuje hči Urška Petelin, ki z zavzeto ekipo vsak mesec poskrbi za svežo zbirko receptov in obilico pestrih vsebin za sladokusce. V uredništvu revije Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov.
Uspešno sodelujemo tudi s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte in tematske publikacije, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.