Še preden odgovorimo na vprašanje iz podnaslova, je treba poudariti nekaj najpomembnejših pravil.
Katero koli peneče vino bomo izbrali, naj bo primerno ohlajeno in natočeno v primerne, ožje kozarce. Resda so zanimivo videti široki kozarci s skoraj ravnim dnom, ampak v takšnih kozarcih vsi mehurčki uidejo, še preden jih utegnemo izpiti.
Ohranimo vendar mehurčke
Penečih vin nikdar ne točimo vnaprej, saj se na ta način segrejejo in zvetrijo. Bistvo penečih vin so namreč prav mehurčki, ki jih mora biti v izobilju.
Prav mehurčki so razlog, da nekateri ne trkajo s kozarci penečega vina. S trkanjem namreč vino vznemirimo in mehurčki bežijo hitreje. Trkanje, torej nazdravljanje s penečimi vini sicer v nobenem primeru ni prepovedano.
Iz enakega razloga steklenice pred odpiranjem ne tresemo. Škropljenje s penečimi vini je barbarsko početje, podobno velja za odpiranje s sabljo. Spektakularnost gor ali dol.

Peneče vino naj bo pred postrežbo vedno dobro ohlajeno.
Sladkoba ali svežina?
Sicer stvar okusa, kot pri vsaki drugi dobroti. Ste se kdaj vprašali, koliko sladkorja je v penečem vinu brut in koliko v tistem iz kategorije polsuhih oziroma demi-sec? Preverite lestvico v nadaljevanju in izberite popolno peneče vino za svoje brbončice.
Da si lažje predstavljate razliko, smo primerjali izključno peneče vino z 12 % alkohola.
- Brut nature (brut zero):
– 0–3 g/L preostalega sladkorja,
– 0–2 kaloriji in do 0,15 g ogljikovih hidratov za skupno 91–93 kalorij v 1,5 dl. - Extra brut:
– 0–6 g/L preostalega sladkorja,
– 0–6 kalorij in do 0,9 g ogljikovih hidratov za Skupno 91–96 kalorij v 1,5 dl. - Brut:
– 0–12 g/L preostalega sladkorja,
– 0–7 kalorij in do 1,8 g ogljikovih hidratov za skupno 91–98 kalorij v 1,5 dl. - Extra dry:
– 12–17 g/L preostalega sladkorja,
– 7–10 kalorij in 1,8–2,6 g ogljikovih hidratov za skupno 98–101 kalorij v 1,5 dl. - Dry (secco):
– 17–32 g/L preostalega sladkorja,
– 10–19 kalorij in 2,6–4,8 g ogljikovih hidratov za skupno 101–111 kalorij v 1,5 dl. - Demi-sec:
– 32–50 g/L preostalega sladkorja,
– 19–30 kalorij in 4,8–7,5 g ogljikovih hidratov za skupno 111–121 kalorij v 1,5 dl. - Doux:
– 50+ g/L preostalega sladkorja,
– 30+ kalorij in več kot 7,5 g ogljikovih hidratov za več kot 121 kalorij v 1,5 dl.
Kot je razvidno iz lestvice, ima brut kar velik razpon v sladkosti, medtem ko imata extra brut in brut nature tesneje omejeno vsebnost sladkorja. Če želite ostati na lahkotni strani, torej izberite extra brut ali brut nature, če je na voljo.

S penečim vinom ni prepovedano trkati. Nekateri se temu vseeno izogibajo, da ne bi vznemirili in pregnali mehurčkov.
Od kod sladkost penine
Dodano sladkost pridobi peneče vino med postopkom liqueur d’expédition, kjer se pred dokončno zamašitvijo steklenice doda majhna količina sladkega grozdnega mošta ali sladkorja in kvasovk.
To povzroči sekundarno vrenje, med katerim iz mirnega vina v steklenici nastane peneče vino, penina ali šampanjec, odvisno od regije pridelave. Penača vina je splošni naziv, penine so slovenska peneča vina, šampanjec mora biti pridelan v Šampanji …
Sčasoma so pridelovalci penečih vin ugotovili, da se okusi pivcev glede sladkosti razlikujejo, zato so ponudili celo lestvico: brut nature nima dodanega sladkorja, najslajši doux pa kar precej!

Vsebnost sladkorja se med vini, tudi penečimi, močno razlikuje.
Koliko sladkorja je v peninah
Zanimivo, kako malo sladkorja potrebujemo, da se v vinu okusi sladkost. Če pogledamo, koliko gramov sladkorja je dejansko v kozarcu (1,5 dl) penečega vina, je to precej malo v primerjavi z nekaterimi drugimi priljubljenimi pijačami:
- 0 g vodka s sodo
- 0,5 g peneče vino brut nature
- 2 g peneče vino brut
- 8 g peneče vino demi-sec
- 12 g ledeni čaj
- 14 g džin-tonik
- 33 g viski-kola

Peneča vina natakamo sproti, da se ne zvetrijo in segrejejo.
Značilnosti in ujemanje z jedmi
Peneče vino različnih sladkosti se torej ujema z različnimi jedmi.
- Brut: suho in osvežujoče, z aromami svežega sadja in uravnoteženo kislostjo. Popolno se poda k morskim jedem, ribam, morskim sadežem, sušiju in predjedem.
- Suho: ima nekoliko slajši okus in pogosto arome zrelega sadja. Idealno je z jedmi z belim mesom ali s pečenimi ribami, s testeninami z lahkimi omakami in blagimi siri.
- Polsuho: mehko in sadnega okusa, pogosto z aromami eksotičnega sadja in medu. Dobro se ujema z začinjenimi jedmi, kremnimi siri in sadnimi sladicami.
- Sladko: kot namiguje že ime, je zelo sladko, z intenzivnimi aromami kandiranega sadja in karamele. Podajo se k sladicam, pecivom ali čokoladi.
Če imate raje suhe, osvežujoče okuse, torej izberite peneče vino brut. Za nekoliko sladkast okus izberite suho. Če imate radi mehkejša, bolj sadna vina, so polsuha oziroma demi-sec peneća vina prava izbira za vas. In končno, če imate raje zelo sladka vina, posezite po sladkih penečih vinih oziroma doux.
Ampak pozor! Preden se dokončno odločite, preberite še naslednje poglavje.

Kozarci s širokim dnom so videti zanimivo, ampak peneča vina v njih izjemno hitro izgubijo mehurčke, zato niso primerni.
Zakaj lahko peneče vino povzroči glavobol
Glavobol najpogosteje povzročijo slajša peneča vina. Alkohol je že sam po sebi diuretik, kar pomeni, da povečuje izločanje urina, kar lahko vodi do dehidracije. Sladka vina vsebujejo več sladkorja, kar dodatno prispeva k dehidraciji, saj sladkor povečuje potrebo telesa po vodi za njegovo presnovo.
Poleg tega lahko kombinacija visokega vnosa sladkorja in alkohola povzroči hitrejše nihanje ravni sladkorja v krvi, kar lahko sproži glavobole.
Ob tem se zdijo sladka vina in peneča vina nekaterim bolj pitna, kar lahko vodi do prekomernega uživanja in posledično do glavobolov zaradi prevelikega vnosa alkohola.
Če opazite, da vam določena vina in peneča vina povzročajo glavobol, se lahko temu izognete na dva načina. Da zmanjšate vnos ali izberete vina z nižjo vsebnostjo sladkorja in dodatkov. Prav tako je pomembno, da med pitjem alkohola pijete dovolj vode, kar lahko pomaga preprečiti dehidracijo in zmanjšati tveganje za glavobole.
© Salomon d. o. o., 2025.
Vse pravice pridržane.
Dober tek je stičišče preizkušenih receptov, uporabnih kuharskih nasvetov in lepih besed.
Izhaja iz najbolj brane slovenske kulinarične revije Dober tek, ki že 30 let bralce navdušuje s kulinaričnimi zgodbami in recepti, ki vedno uspejo. V uredništvu Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov. Smo izkušena ekipa kulinaričnih novinarjev, ki radi dobro kuhamo in dobro jemo.
Uspešno sodelujemo s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.