Ajda, poganka, ki nas je rešila pred lakoto
Ena od številnih rešitev za popestritev jedilnika je preprosta, zdrava, vsestransko uporabna in poceni: ajda.
Najpogosteje jo uvrščamo med žita, čeprav z njimi sploh ni v sorodu. Sliši se presenetljivo in celo prismuknjeno, ampak ajda je po izvoru v resnici sadje, sorodnica rabarbare. Svoje ime je dobila po ajdih oziroma poganih, saj naj bi jo v 12. stoletju iz ajdovske Kitajske pripeljali križarji, ki so vsakomur, ki ni bil kristjan, pravili ajd. Njeno angleško ime buckwheat pomeni bukovo žito, ajdova trikotno oblikovana zrna namreč spominjajo na bukove plodove, enako pomeni njeno latinsko ime Fagopyrum.
Stara slovenska ljudska bajka pripoveduje, da so naši predniki kurentu obljubili, da bodo vselej uživali dve posvečeni rastlini, ajdo in vinsko trto, ajdo smo namreč že davno tega vzeli za svojo, brez vina pa Slovencu tako ali tako živeti ni. Približno 70 let pred Kolumbovim odkritjem Amerike so ajdo pri nas prvič omenili v gornjegrajskem urbarju, in sicer pod imenom poganka. Dobra tri in pol stoletja pozneje jo je Valentin Vodnik podrobneje obravnaval v svojih Kuharskih bukvah, kjer je zapisano, da je bila ajda po količini pridelave pri nas daleč v ospredju. Za naslednjo prelomnico v zgodovini ajde na slovenskem je poskrbel baron Žiga Zois, ki je v času hude lakote, ko je France Prešeren štel 13 let, iz Češke uvozil seme tatarske oziroma nore ajde, kot so ji pravili.
Uporabimo jo lahko enako kot riž
V Pomurju, kjer ajdi pravijo hajdina, je bila ta nekoč oproščena davka (desetine), še danes pa se po ajdi imenujejo kraji, denimo Hajdina, občina pri Ptuju, in Ajdovščina na Vipavskem. Istega izvora sta tudi imeni Hajdi in Ajda. Kakorkoli že, iz ajde lahko pripravimo različne jedi. Kuhano ajdovo kašo uporabimo povsem enako kot riž, ajdova rižota je prav imenitna, iz ajdove moke lahko pripravimo žgance, če ji primešamo zgolj ščepec soli in mineralno vodo, pa v pol ure iz nje nastane imenitna masa za zdrave in okusne palačinke.
Drznejši bodo iz čiste ajdove moke poskusili speči kruh, ampak to je precejšen podvig, saj ajda ne vsebuje glutena in se čisti ajdov kruh zato zelo drobi. Številnim gredo v slast ajdovi štruklji z orehi, Prekmurci pa vam bodo morda postregli z zlevanko – iz ajdove moke, mleka, jajc, soli in bučnega olja napravijo tekoče testo, kot za palačinke, ga na tenko nalijejo v pomaščen pekač in spečejo, s čimer nastane imenitna priloga k gobovi juhi ali drugim jedem na žlico.
© Salomon d. o. o., 2024.
Vse pravice pridržane.
Revija Dober tek je odlična kulinarična revija s preizkušenimi recepti. Eno najbolj branih kulinaričnih revij v Sloveniji sta leta 1995 ustanovila Darko in Zdenka Petelin, danes pa njuno tradicijo nadaljuje hči Urška Petelin, ki z zavzeto ekipo vsak mesec poskrbi za svežo zbirko receptov in obilico pestrih vsebin za sladokusce. V uredništvu revije Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov.
Uspešno sodelujemo tudi s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte in tematske publikacije, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.